Namen nove evropske zakonodaje je porabnikom zagotoviti jasnejše, celovitejše in natančnejše informacije o vsebini živil. Poleg jasno navedenih podatkov o alergenih (minimalna predpisana velikost črk bo 1,2 mm, za zelo majhne embalaže pa 0,9 mm) bodo morale biti vidne tudi informacije o izvoru mesa.

Informacije o prisotnosti alergenov v jedeh bodo restavracije lahko zagotavljale na jedilnih listih in njihovih prilogah, na posebnih tablah ali zaslonih, v vsakem primeru pa pisno. Na jedilniku mora tako denimo pisati: špageti po bolonjsko (vsebuje alergene: gluten, jajca) ali mesna lazanja (vsebuje alergene: gluten, jajca, mlečni proizvod, ki vsebuje laktozo).

Zelo zahtevna pa je tudi določba, ki pravi, da bodo morale restavracije označiti prisotnost alergenov, ki bi v posamezne jedi lahko prišli z navzkrižno kontaminacijo ali po naključju. Poleg tega bodo nosile tudi polno odgovornost za posledice, ki bi jih lahko imela prisotnost neoznačenega alergena v živilu.

Splet iz uredbe ni izvzet
Nove zahteve bodo veljale tudi pri spletnem nakupovanju, prodaji na daljavo ali nakupu v trgovini. Nova uredba prinaša tudi jasnejše navedbe glede sestavljenega mesa in rib ter odmrznjenih izdelkov, uvaja pa tudi strožja pravila za preprečevanje zavajajočih praks.

V Bruslju ob tem navajajo, da so imeli nosilci živilske dejavnosti na voljo tri leta za nemoten prehod na novo označevanje. Še ena večja sprememba pa prihaja 13. decembra 2016, ko bodo začela veljati pravila o obveznem označevanju hranilne vrednosti vseh predelanih živil.