Robert Kleindienst, član uprave pri NLB-ju, verjame, da indeks SBI TOP dosti nižje ne more pasti in da dolgoročni vlagatelji, ki zdaj vstopajo na trg, lahko računajo na soliden donos: "Podjetja v povprečju niso slaba, bo pa rezultat prišel sčasoma. Nemogoče je napovedati kdaj, morda jutri ali čez tri leta."

Podobno meni Matej Tomažin, člana uprave KD skladi: "Stagniranje brez izstopajočih pozitivnih informacij se nadaljuje, okolje je še zmeraj črnogledo in težko je oceniti, kdaj bo nastopila točka obrata. Kljub temu je nekaj podjetij vseeno nad nivojem, kjer smo bili spomladi, kar potrjuje razmišljanje, da vsa podjetja ne sodijo v en koš.

Kar nekaj podjetij v Sloveniji razmišlja o dokapitalizaciji, ki bo stabilizirala strukturo bilanc in s tem osvobodila nekaj denarnega toka za investicije ter razvoj. Gleda na divergenco, ki se pojavlja med borzami v regiji ter borzami na zahodu, lahko predpostavimo, da se bo zanimanje za regijo prej ko slej vrnilo. Po vsej verjetnosti bo več živahnosti, ko se bodo začele odvijati transakcije, na katere vlagatelji že kar nekaj časa čakamo - od končne privatizacije nekaterih slovenskih podjetij do odprodaj deležev podjetij, ki so bili zaseženi s strani bank."

Balkan si je malo opomogel, Ljubljana še ne
Letos je indeks SBI TOP izgubil dodatnih 12 odstotkov, od rekordnega poletja 2007, ko je bila njegova vrednost 2.674 točk, je oddaljen že več kot 70 odstotkov. Na razvitih borzah so se indeksi po finančni krizi povzpeli tudi za 100 odstotkov, celo na balkanskih trgih je zadnje leto opaziti rast, medtem ko SBI TOP le izgublja.

Kleindienst poudarja, da je velik problem nizka likvidnost: "Tudi relativno, če gledamo vrednostni obrat prometa, je ta izjemno nizek in vlagatelj, ki ceni likvidnost, na takšen trg ne bo vstopal. Vlagatelj naj bi na posamezne trge razporedil premoženje približno v skladu s pomenom tega trga v svetovnem gospodarstvu. Ljubljanska borza predstavlja le eno desettisočinko svetovne tržne kapitalizacije."

Domačim vlagateljem so medtem postali tuji trgi dostopnejši, vsak lahko trguje takorekoč s svojega računalnika po ugodnih provizijah. Ljubljanske borze se izogibajo, čeprav morda dobro poznajo potencial, ki ga imajo najboljša podjetja. Robert Kleindienst sicer pravi, da to pri investicijskih odločitvah ne bi smelo igrati pomembne vloge: "Vlagatelji po svetu premoženje večinoma nalagajo v lokalna podjetja, ker so jim bližja in menijo, da jih poznajo in bodo zato dosegli boljšo donosnost. To je utopija, raziskave kažejo, da če poznaš izdelke podjetja, ki jih kupuješ v trgovini, to še ne pomeni, da poznaš tudi poslovanje podjetja. O ameriških podjetjih na spletu brezplačno dobiš več informacij kot o podjetjih, ki kotirajo na Ljubljanski borzi."