V Portorožu in Piranu je v prvi polovici leta prenočilo nekaj manj turistov kot v istem obdobju leta 2022. Upad pripisujejo predvsem manjšemu obisku domačih turistov. "Junija je bilo število prenočitev za 14 odstotkov manjše kot lani, kar pripisujemo upadu števila slovenskih gostov. Do konca junija lani so namreč Slovenci še lahko koristili turistične bone – marsikdo na to pozablja, ker se zdi epidemija že zelo oddaljena," je pojasnila Polona Žigo iz Turističnega združenja Portorož.

Ob tem poudarja, da je slovenskih gostov v primerjavi s predkoronskim letom 2019 vseeno več. "Del teh, ki so začeli prihajati v zadnjih letih, se namreč vrača. Lani je bil pač naval slovenskih gostov, to, da jih je letos manj, je pričakovano," je dejala. Izpad Slovencev se bo sicer po predvidevanjih turističnega združenja pokril z večjim obiskom tujcev, tako da bodo številke na koncu lete primerljive z lanskimi. "Na podlagi izjav hotelirjev bodo poletni meseci dobro zasedeni," je dodala. V Portorožu in Piranu sicer po njenih besedah prevladujejo turisti iz Avstrije, Italije, Nemčije in Madžarske. "Kar se tiče števila tujcev, jih je letos gotovo več," je poudarila Žigo.

Ob tem je opozorila na novice nekaterih medijev, ki so v zadnjih dneh poročali o močnem upadu gostov v Portorožu in Piranu. Kot je dejala, je takšen vtis povzročilo neposrečeno povzemanje izjave vodja plaž in pristanišč v javnem podjetju Okolje Piran, ki je dejal, da je bilo na centralni plaži v Portorožu v juliju ob slabšem vremenu 30 odstotkov manj obiskovalcev kot v istem obdobju lani. Kot je poudarila, pa to ne velja tudi za turistični obisk in prenočitve.

Na Bledu ob vrnitvi azijskih gostov znova pričakujejo več kot milijon prenočitev

Na Bledu medtem pričakujejo, da bodo letos tretjič doslej in prvič po letu 2019 presegli milijon turističnih prenočitev. "Podatki kažejo, da je Bled zelo dobro zaseden, precej bolj kot v prvi polovici lanskega leta. Letos smo imeli do konca maja že 260 tisoč prenočitev, tako da glede obiska nimamo nobenih pripomb in smo veseli," je dejala Romana Purkart iz javnega zavoda Turizem Bled.

Trenutno prevladujejo nemški turisti, na turističnem zavodu pa predvidevajo, da bo v juliju in avgustu zelo naraslo število gostov iz Nizozemske. "To so predvsem gostje, ki kampirajo, ki aktivno preživljajo svoj dopust," je pojasnila Purkart. Poleg gostov iz Italije, Poljske, Češke, Madžarske, Hrvaške in Srbije so znova povečuje tudi število ameriških turistov, letos pa je izrazita tudi vrnitev azijskih turistov, ki jih od korone dalje skoraj ni bilo. "Zdaj pa se vračajo tudi skupine, za katere je Bled del potovanja po Evropi," je pojasnila.

V množici turistov sicer Slovenci predstavljajo le pet odstotkov vseh, ki poleti prenočijo na Bledu. "Slovenski gostje Bled za dopust pogosteje kot v poletnih mesecih izberejo pomlad in jeseni. Za poletje Slovenci vedo, da je Bled poln tujcev, in da imajo lahko pomladi in jeseni od Bleda več kot pa julija ali avgusta, zato se tudi odločajo, da pridejo ali pred glavno turistično sezono ali po njej," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da to ne pomeni, da je na Bledu malo Slovencev. "Samo avgusta se bo število prenočitev na Bledu približalo številki 200 tisoč, tako da je Slovencev kljub majhnemu deležu še vedno veliko," je dejala.

Na Bledu sicer opažajo, da vse več ljudi želi preživljati dopust aktivno – zanimajo jih predvsem pohodne poti, izposoja koles, ponudbe za družine. "Skorajda ni več tega, kar je bilo še pred 10 leti, ko je turist prišel na Bled in nato en teden ležal ob jezeru ter odšel domov. Je pa težava predvsem s tistimi gosti, ki pridejo le za dan ali dva in bi radi vse naenkrat videli. Na Bledu je ponudbe toliko, da se vsega ne da doživeti v dnevu ali dveh, treba je več časa," je dejala Purkart.

Če v drugih turističnih krajih ugotavljajo, da so rezervacije od koronskega obdobja naprej poznejše in da želijo ljudje prenočišče pogosto rezervirati tik pred prihodom, pa v blejskih hotelih takšnega trenda ne zaznavajo. "Rezervacije so, posebej po hotelih, zelo zgodnje. Ker tudi gostje zdaj že dobro vedno, da julija in avgusta po hotelih na Bledu ni več veliko prostora," je pojasnila.

Turistični obisk v Bohinju junija okrnilo slabše vreme

Nekoliko manjši naval kot na Bled pa zaznavajo v Bohinju. "Letošnji junij je bil sicer nekoliko slabši kot lanski, je bil pa maj toliko boljši, tako da smo trenutno na ravni lanskega obiska. Glede na predkoronsko leto 2019 pa se je število prenočitev vseeno nekoliko povečalo," je pojasnil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Kot dodaja, je k slabšemu junijskemu obisku gotovo delno prispevalo slabše vreme.

Tudi v Bohinju, podobno kot na drugih turističnih destinacijah po državi, letos opažajo upad slovenskih obiskovalcev. "Lani smo imeli ta čas okoli tretjinski delež Slovencev, letos pa zgolj 15-odstotni. Menim, da poleg slabega vremena na to vpliva tudi dejstvo, da je spomin na epidemijo dokončno zbledel in da se Slovenci znova množično odpravljamo na Jadran," je dejal.

V prvem polletju se je sicer v Bohinju povečal delež nemških gostov, ki jih je največ – skoraj četrtina. Povečal se je delež tudi čeških (10 odstotkov), nizozemskih (7 odstotkov), britanskih gostov (5 odstotkov). "Doba bivanja je v Bohinju ostala na sorazmerno dobri ravni, čeprav bi si želeli večje. Trenutno kaže na tri dni v povprečju. Predvsem pa se je v koronskem obdobju in po njem povečalo število individualnih gostov, manj pa je skupin."

Langus opaža, da je na celotnem območju Julijskih Alp sicer v porastu obisk z avtodomi. "Povečalo se je število gostov, ki pridejo z avtodomi in iščejo kampe. Ta trend se je nakazoval že pred nekaj leti," je pojasnil Langus. V Bohinju imajo sicer dva avtokampa in dve postajališči za avtodome, o širitvi ponudbe pa ne razmišljajo. "Želimo si nazaj predvsem hotelske goste. Z novimi investicijami v Bohinju računamo, da bo hotelski turizem v prihodnjih letih znova postal steber bohinjskega turizma, to je ključno," je poudaril.

Maribor ob pestrem dogajanju v mestu dobro zaseden

"Z letošnjimi številkami smo zelo zadovoljni. Do maja smo imeli za 37 odstotkov več prenočitev kot v letu 2022. V maju pa je bilo približno 20 odstotkov več kot lani. Tudi v primerjavi z letom 2019 je tudi kar občuten porast, zagotovo več kot 10 odstotkov," je povedala Monika Jurišič Hlevnjak iz mariborskega zavoda za turizem.

Tudi v Mariboru veliko večino prenočitev, tudi do 90 odstotkov, opravijo tujci, veliko je tudi tranzitnih turistov. "Maribor sicer tudi v koronskem obdobju ni bil tako izrazito odvisen od domačih gostov kot morda nekatere druge destinacije. Tudi takrat so pri nas prevladovali tuji turisti," je pojasnila Jurišič Hlevnjak. Sestava obiskovalcev Maribora se sicer skozi leto spreminja. "V začetku leta prevladujejo Hrvati, Srbi, Madžari, potem se jim v pomladnih mesecih priključijo gostje iz Nemčije. Zelo izrazito se v Mariboru ustavljajo tranzitni gostje, izstopajo Poljaki. Z avgustom pričakujemo veliko več Italijanov, avstrijski gostje pa so zelo zastopani tudi še jeseni," je naštela predstavnica Zavoda za turizem Maribor.

Na obisk štajerske prestolnice sicer pomembno vpliva dogajanje v mestu. "Po oceni, ki smo jo oblikovali na podlagi razgovorov s hotelirji, je bila zasedenost v juniju odlična. Imeli smo Borštnikovo srečanje, bil je festival Lent, potekalo pa je tudi evropsko prvenstvo mažoretk. Sedaj stopamo v vrhunec, ki bo športno obarvan, saj Maribor med 23. in 26. julijem gosti Olimpijski festival evropske mladine. Zagotovo bo takrat mesto polno," napoveduje Jurišič Hlevnjak.

Pomanjkanje delavcev ponudniki krpajo s tujci in študenti

Tako kot v večini panog se sicer tudi turizem in gostinstvo spoprijemata z velikim primanjkljajem delavcev. Vsi sogovorniki so potrdili, da se to dogaja tudi v njihovih okoljih, večinoma pa si turistični in gostinski ponudniki pomagajo s tujimi sezonskimi delavci in študenti.

Kot je ob tem opozorila Romana Purkart iz javnega zavoda Turizem Bled, pa na turizem vpliva tudi pomanjkanje delovne sile v drugih panogah. "Letos smo, denimo, uvedli dodatne brezplačne avtobusne linije, ne samo za turiste, ampak za vse. En avtobus vozi okrog jezera, drugi na Pokljuko, eden pa Bled povezuje z okoliškimi vasmi. Ni bil problem v pomanjkanju avtobusov, problem je v pomanjkanju šoferjev. In na ta problem naletimo povsod – policija nima dovolj ljudi, redarstvo nima dovolj ljudi, gostinstvo tudi ne … S turizmom niso povezani samo turistični in gostinski delavci, tu je še morje služb, ki skrbi, da življenje na destinaciji poteka normalno," je opozorila.

Ob tem ocenjuje, da imajo manj težav s pridobivanjem delavcev tisti ponudniki, ki imajo dosledno urejen delovni čas, ki se držijo dogovorov in ki nudijo pošteno plačilo. "Če se držijo, prvotnega dogovora, je vse v redu, tudi če je dela veliko. Ljudi najbolj zmoti, če se dogovor v sezoni spremeni. Lokalni prebivalci tako leta in leta med poletno sezono hodijo k istim gostincem, za katere vedo, da jim lahko zaupajo," je poudarila.