Komisija bo sicer nadaljevala pogovore s kitajskimi oblastmi, ki izkrivljajo konkurenco z nepoštenimi subvencijami za svoje proizvajalce. Odzivi v Nemčiji so različni.

Nemški inštitut za svetovno gospodarstvo in avstrijski inštitut za gospodarske raziskave napovedujeta, da bi se lahko po uvedbi dodatnih carin uvoz električnih vozil iz Kitajske v Evropo zmanjšal za 42 odstotkov.

Splošna carinska stopnja na uvoz avtomobilov v Unijo znaša 10 odstotkov. Dodatne carine se gibljejo med 37 in 17 odstotki, tudi za BYD, ki je pokrovitelj evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji. Za preostale izdelovalce, ki izvažajo iz Kitajske, velja povprečna, skoraj 21-odstotna dodatna carina.

Sorodna novica Bruselj s petkom uvaja začasne dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske

Nemško avtomobilsko združenje carinam nasprotuje

Evropska unija torej kaznuje tudi nemške blagovne znamke. Nemško avtomobilsko združenje carinam nasprotuje, uradno zato, ker upočasnjujejo razogljičenje avtomobilskega sektorja. V preteklosti so sicer nemški koncerni pokazali majhno skrb za vpliv na podnebje, zato lahko domnevamo, da jih v resnici skrbijo morebitni povračilni ukrepi Kitajske, ki je zanje tretji največji trg.

Ekonomska stroka je glede vprašanja razdeljena. Vendar pa več kot polovica ekonomistov v Nemčiji meni, da so carine nujen ukrep. Kitajska namreč izkrivlja konkurenco, vsako leto svojim avtomobilskim proizvajalcem nameni okrog 200 milijard evrov subvencij. Njene znamke predstavljajo 8 odstotkov električnih modelov, prodanih v Uniji, tržni delež pa skokovito narašča.

Kitajska je že večkrat zagrozila s povračilnimi carinami na uvoz svinjskega mesa ali konjaka iz Evrope. Lahko pa se, če bo z Evropsko komisijo sodelovala, trajnim dodatnim carinam na električne avtomobile izogne.