so v Evropski uniji le še Nemci, Belgijci in Francozi, ugotavljajo ob svetovnem dnevu varčevanja na statističnem uradu.

Bruto stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je bila namreč lani 15,3-odstotna, kar pomeni, da je bila višja od povprečne stopnje varčevanja gospodinjstev v evrskem območju (13,7 odstotka) in v območju EU-27 (11,8 odstotka). Večji delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku so imele le Nemčija (bruto stopnja varčevanja je znašala 17,3 odstotka), Belgija (16,9 odstotka) in Francija (15,6 odstotka).

Ob tem na državnem statističnem uradu ugotavljajo, da se je stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji lani po treh letih zmanjševanja prvič znova povečala. Povečanje sicer ni bilo veliko (za 0,3 odstotne točke), vendar pa je bilo prvo po začetku gospodarske krize.

Najraje varčujemo v bankah
Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja - v bankah. Če se že zadolžujejo, se največkrat zadolžijo za nakup stanovanja, še pravijo na Sursu in dodajajo, da za gospodinjstva v večini evropskih držav (tudi za Slovenijo) velja, da več finančnih sredstev posodijo, kot si jih izposodijo. S svojimi prihranki tako financirajo druge sektorje, tiste, ki si več finančnih sredstev izposodijo, kot jih posodijo (npr. nefinančne družbe).

Leta 2009 so bila slovenska gospodinjstva po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku z 8,2 odstotka na sedmem mestu v EU-ju, najvišji delež (11,2 odstotka) pa je imela Švedska. Povprečje Evropske unije je bilo sicer 5,6 odstotka, evrskega območja pa 6,5 odstotka. V kar treh državah EU-ja so bila leta 2009 gospodinjstva neto posojilojemalci, ker so več potrošila, kot so imela razpoložljivega dohodka - na Cipru (–2,4 %), na Danskem (–2,5 %) in v Grčiji (–2,8 %).

Slovenska gospodinjstva so imela konec junija privarčevanih 41,2 milijarde evrov
Po podatkih Banke Slovenije je vrednost vseh finančnih sredstev gospodinjstev ob polletju znašala dobrih 41,2 milijarde evrov. Od tega je bilo 38 odstotkov v obliki hranilnih vlog, ena petina v obliki lastniških vrednostnih papirjev, nekaj manj kot devet odstotkov v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj ter dobrih šest odstotkov v obliki naložb v investicijske sklade.

Pri tem se je struktura prihrankov prebivalstva v obdobju od izbruha finančne krize leta 2007 do sredine letošnjega leta spremenila v korist vlog in gotovine, katerih delež zdaj skupaj že krepko presega 50 odstotkov. Delež naložb v lastniške vrednostne papirje pa se je zmanjšal.

31. oktober so za svetovni dan varčevanja razglasili leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo posebnega dneva opozorili na pomembnost varčevanja.