Sodelujoči na spomladanskem srečanju IMF-a in Svetovne banke v Washingtonu so se strinjali, da je treba nadaljevati vse ukrepe za zniževanje inflacije, je v izjavi za slovenske medije dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Kot je pojasnil, so se po treh zahtevnih letih letos vrnili k osnovnim temam Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Tako so obravnavali predvsem teme, povezane z gospodarsko rastjo, inflacijo in finančno stabilnostjo. "Čeprav je pričakovati umirjanje gospodarske rasti, so se besede, kot je recesija, umaknile z dnevnega reda," je dejal.

Tudi Slovenija bo po pričakovanjih letos dosegla skromnejšo gospodarsko rast, a bo ta ostala robustna. Pretresi na mednarodnih finančnih trgih na Slovenijo po Vasletovih besedah niso imeli pomembnejšega vpliva. Pri tem je izpostavil ugodne razmere na trgu dela.

IMF je v pred kratkim objavljeni najnovejši napovedi Sloveniji za letos napovedal 1,6-odstotno gospodarsko rast. V primerjavi s predhodno oceno jo je poslabšal za 0,2 odstotne točke. Za leto 2024 državi napoveduje 2,1-odstotno rast. Povprečna inflacija naj bi letos dosegla 6,4 odstotka.

Sorodna novica Predsednica ECB-ja: Inflacija v območju evra naj bi se upočasnila

"Dejavniki, ki so v ozadju inflacije, se v nekaterih primerih celo krepijo"

Kot je v izjavi za STA poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, gre za "razmeroma pozitivne" napovedi. "Zavedamo pa se visoke inflacije, tudi energetska kriza je pustila posledice," je dodala.

Tudi Vasle je poudaril, da inflacija ostaja velik izziv. "V skoraj celotnem razvitem svetu je še naprej visoka. Dejavniki, ki so v ozadju inflacije, se v nekaterih primerih celo krepijo," je dejal. Nadaljnje zviševanje obrestnih mer bo po njegovih besedah odvisno od prihodnjih razmer na finančnih trgih.

"Prav finančni trgi so prišli v ospredje tukajšnjih razprav, saj smo bili v zadnjem času priča več pretresom. Ostati želimo zelo pozorni, da ti izzivi in težave, ki so bili posledica slabega vodenja in upravljanja bank, ne bodo preveč prispevali k novim sistemskim tveganjem," je dejal.

Pozornost so namenili tudi vprašanju, kako zagotoviti, da bodo bolj zadolžene države še naprej sposobne odplačevati dolgove. Če bi zašle v plačilno nesposobnost, je po Vasletovih besedah nujno zagotoviti nadzorovano prestrukturiranje dolgov.

Kot je dodala Prah, bodo prizadevanja še naprej usmerjena tudi v odpravljanje ekstremne revščine. "Svetovna banka se ob tem zaveda novih ciljev, ki jih je treba doseči, kar zahteva tudi zajetna finančna sredstva. Med temi cilji so predvsem prehod v trajnostno gospodarstvo, odpravljanje posledic podnebnih sprememb in izboljšanje vključenosti vseh družbenih skupin," je dejala.

Slovenija je sodelovala tudi na okrogli mizi o Ukrajini. IMF in Svetovna banka sta se zavezala k nadaljnji pomoči tej državi v boju proti ruski agresiji. "Tudi Slovenija seveda še naprej podpira Ukrajino in ji bo pomagala po svojih močeh," je dejala Prah.