Vodja evroskupine Mario Centeno je finančne ministre članice evrskega območja danes opozoril, da če ne bodo stopile skupaj in pripravile načrta za pomoč Italiji in Španiji, ki ju je pandemija novega koronavirusa najbolj prizadela, lahko evro propade.

Centeno ocenjuje, da nacionalne proračune evrskih držav čaka "kolosalni šok", primerljiv z izbruhom koronavirusa samim.

"Neizogibno je, da bomo iz te krize vsi prišli z mnogo višjimi ravnmi dolgov," je poudaril prvi mož evroskupine, sicer portugalski finančni minister. A to po njegovih besedah ne sme postati vir delitev.

Centeno je opozorilo izrekel, potem ko 19 evrskih držav še vedno ni doseglo soglasja o načrtu reševanja uničujočih posledic pandemije na gospodarstvo. Trenutno sta z virusom najbolj prizadeti državi Italija in Španija, prav ti državi pa sta tudi med najbolj zadolženimi v evropski denarni uniji in jima je zmanjkalo streliva za oživljanje gospodarstva.

Poziv prvega moža območja evra obuja najhujša nesoglasja evrskih držav v pretekli finančni krizi, ko so razlike med bogatimi in revnejšimi evrskimi državami že skoraj potopile skupno evropsko valuto.

Ukrepi so vredni tisoč milijard evrov

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v Odmevih glede očitkov, da se Evropa na krizo odziva preveč "cagavo", odgovoril, da so ukrepi ECB-ja vredni tisoč milijard dolarjev, pri čemer so se že odzvale posamezne države, kjer je merilo, da ukrepi znašajo od pet do deset odstotkov BDP-ja, kar so vsekakor veliki ukrepi.

Po njegovih besedah je treba pri ukrepih v državah na drugih celinah omeniti dejstvo, da je bila predvsem denarna politika v času pojava epidemije v Evropi v drugačnem položaju kot v ZDA. Pri nas so bile obrestne mere že nizke oziroma že negativne oziroma smo imeli vpeljane velike svežnje za zagotavljanje likvidnosti bankam.

"Tukaj ne gre za to, da bi se Evropa odzivala počasneje, ampak gre tudi za to, da je ameriška centralna banka sprejela nekatere nekonvencionalne ukrepe, ki so bili v Evropi v veljavi že nekaj časa," pojasnjuje Vasle.

"Kriza bo resna in globoka, tudi ne vemo, koliko časa bo trajala, zato so tudi ukrepi v evropskem območju zelo radikalni in koreniti, vsekakor pa to verjetno niso zadnji ukrepi, ki smo jih pripravljeni sprejeti za ublažitev in preprečitev škodljivih posledic krize," zagotavlja Vasle.

Na vprašanje, ali smo res tako blizu propada evra, je Vasle dejal, da ne. "Moje sporočilo tukaj je drugačno. Vsi ukrepi, ki jih sprejemamo v Banki Slovenije in v okviru ECB-ja, na ravni celotnega evrskega območja, delujejo prav v tej smeri, da že v tej zgodnji fazi krize, z zadostnimi ukrepi, damo jasno sporočilo, da je naš cilj, da ohranimo skupno valuto in vse vrednote, ki so z njo povezane," je povzel sporočilo ukrepov.

Nemčija nasprotuje skupnim obveznicam

Predvsem Italija, Španija in Francija, pa tudi Slovenija, predlagajo, da bi morala Evropa za reševanje posledic krize izdati skupne koronaobveznice, toda predvsem Nemčija temu nasprotuje.

Kljub neverjetno obsežnim ukrepom, ki jih sprejemajo Evropska centralna banka in vlade, devet evropskih držav predlaga še izdajo koronaobveznic. Predvsem Italija in Španija sta glasni v teh prizadevanjih. Na četrtkovem vrhu EU-ja je bilo že opaziti razkol znotraj Unije.

Proti so Nemčija, Nizozemska, Avstrija in nekatere skandinavske ter baltske države, ki nočejo prevzemati garancij. Zgodba se vleče desetletje, že med dolžniško krizo je Nemčija opozarjala, da noče prevzemati garancij za države, ki nimajo urejenih javnih financ.

Zadolževanje po izredno nizki obrestni meri

Ideja je preprosta: z izdajo skupne obveznice bi številne države lažje, torej po zelo nizki obrestni meri, prišle do svežih milijard evrov, poleg tega se jim ne bi bilo treba bati napadov finančnih špekulantov. Tudi v Sloveniji se dobro spomnimo, ko je leta 2011 zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice presegla sedem odstotkov, kar je v praksi pomenilo, da je bilo kakršno koli zadolževanje kot smrtna obsodba.

Za dodatno razburjenje v Italiji je poskrbela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki v intervjuju za nemško tiskovno agencijo ni podprla uvedbe t. i. koronaobveznic, nato pa objavila sporočilo, da je EU že do zdaj sprejel vrsto ukrepov za blažitev krize in da si trenutno prizadevajo še za prožno uporabo strukturnih skladov. Predsednica očitno ne podpira ukrepov, ki bi med članicami povzročali razdor.

ESM že odigral svojo vlogo v dolžniški krizi
V naslednjih dveh tednih morajo finančni ministri evroskupine najti ustrezne rešitve. Zelo verjetna so sredstva iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki ima 410 milijard evrov posojilne zmožnosti. ESM je z ugodnimi posojili pomagal že v finančni krizi, vendar so morale države, ki so sprejele pomoč, uvesti varčevalne ukrepe. Grčijo je denimo rešil pred stečajem, toda za kakšno ceno!

Tokrat bi bilo drugače, kriza je tako šokantna in obsežna, da bo fiskalno pravilo za nekaj časa pozabljeno. Nemška kanclerka Angela Merkel uporabi mehanizma ESM ne nasprotuje: "Menim, da imamo z ESM-jem krizno orodje, ki nam ponuja veliko možnosti ukrepanja, s katerim ne postavljamo pod vprašaj temeljnih načel našega skupnega, a obenem tudi odgovornega ravnanja."