"Na četrtkovi seji smo se odločili, da po junijskem znižanju ključnih obrestnih mer na tokratni seji ponovno znižamo obrestno mero za mejni depozit za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka. Naše odločitve bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike z namenom doseganja pravočasne vrnitve inflacije k dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju," je po znižanju ključnih obrestnih mer sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

"Nadaljnje odločitve bodo odvisne od aktualnih razmer," je dodal in poudaril, da bo naslednje zasedanje sveta Evropske centralne banke (ECB), na kateri bodo guvernerji znova odločali o morebitni spremembi obrestnih mer, na povabilo Banke Slovenije 17. oktobra potekalo na Brdu pri Kranju. Prihodnje odločitve ECB-ja ostajajo odvisne predvsem od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov, je naštel guverner Banke Slovenije.

"To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej," je ponovil. Če bi se postopno nižanje inflacije nadaljevalo, lahko sicer še v tem letu pričakujemo dodatno nižanje obrestnih mer, je Vasle dejal za Radio Slovenija. To bi lahko ogrozilo boj z inflacijo, so sicer predvsem zunanja geopolitična tveganja in notranja visoka rast cen storitev.

Ob umirjanju inflacije se umirja tudi gospodarska aktivnost

Najnovejše napovedi ECB-ja ob nespremenjenem inflacijskem gibanju kratkoročno predvidevajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast v primerjavi s predhodnimi junijskimi napovedmi. Realni bruto domači proizvod evrskega območja se bo letos povečal za 0,8 odstotka, saj se bo šibka rast gospodarske aktivnosti iz drugega četrtletja nadaljevala tudi v preostanku leta. Ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev, rasti tujega povpraševanja in manj restriktivni denarni politiki se bo prihodnje leto okrepila na 1,3 odstotka, v letu 2026 pa na 1,5 odstotka.

Sorodna novica Evropska centralna banka znižala osrednje evrske obrestne mere

Inflacija se bo v preostanku leta prehodno nekoliko okrepila in bo v povprečju leta 2,5-odstotna. V letih 2025 in 2026 se bo pod vztrajnim vplivom restriktivnih učinkov preteklih odločitev denarne politike in ob predpostavki umiritve rasti stroškov dela nadalje znižala na 2,2 odstotka in 1,9 odstotka. Dinamika zniževanja inflacije bo v večini pod vplivom gibanja osnovne inflacije, predvsem storitvene inflacije, in gibanja domačih stroškovnih pritiskov, izvirajočih iz tesnega trga dela.

Donosnosti državnih obveznic so od sredine julija upadle, saj ob znakih upočasnjevanja gospodarske aktivnosti tržni udeleženci pričakujejo nekoliko hitrejše zniževanje ključnih obrestnih mer centralnih bank, predvsem v ZDA. Znižala so se tudi tržna inflacijska pričakovanja. Na evropskih in ameriških delniških trgih pa je še vedno povečana volatilnost. "Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnega sektorja, so nekoliko porasle, a ostajajo relativno nizke, kar podpira homogeno delovanje transmisije denarne politike," je dejal Vasle.