Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je na novinarski konferenci predstavil zdajšnja gospodarska gibanja.

"Cena zadolževanja za Slovenijo v tem trenutku ni sprejemljiva"
Vasle je uvodoma pojasnil, da so prvo četrtletje letošnjega leta v evrskem območju zaznamovale nizke vrednosti makroekonomskih kazalnikov, obeti za prihodnost pa so po njegovem še naprej slabi, kar kažejo kazalniki iz podjetniškega sektorja.

Tudi na finančnih trgih se ohranja visoka negotovost, v ozadju katere je, kot pravi Vasle, pomanjkanje zaupanja v kredibilnost fiskalne konsolidacije, ki so jo napovedale nekatere najbolj ogrožene države. Ta negotovost se širi na druge države, tudi Slovenijo, kar pomeni, da se še naprej težko zadolžujemo. "Cena zadolževanja, ob makroekonomskih razmerah, ki jih beležimo v Sloveniji, v tem trenutku za nas ni sprejemljiva," je zatrdil.

"Tem tveganjem v realnem delu gospodarstva in na finančnih trgih pa se v zadnjih mesecih pridružuje naraščanje cen surovin. Predvsem cena nafte je dosegla ravni, ki jim nismo bili priča celotno preteklo desetletje, kar lahko seveda ogroža nadaljnje pričakovano okrevanje gospodarstva," je dodal.

Na Umarju še naprej pričakujejo padec gospodarske dejavnosti
Slovenija po njegovih besedah v zadnjih mesecih stagnira, nekateri kratkoročni kazalniki gospodarske dejavnosti pa kažejo celo na nazadovanje. Izvoz se je v zadnjem obdobju zmanjšal, industrijska proizvodnja pa se je nekoliko povečala, vendar so obeti tudi na tem področju slabi. Povečal se je tudi prihodek v trgovini na drobno, kar na Umarju pripisujejo predvsem prodaji energentov, katerih cena je nižja kot v sosednjih državah. V gradbeništvu so se razmere umirile, zaznati je celo obrate navzgor, vendar Vasle opozarja, da je vrednost gradbenih del v državi trenutno nekje na polovici vrednosti pred krizo.

Na Umarju še naprej pričakujejo padec gospodarske dejavnosti, pri čemer naj bi izvoz še naprej pozitivno prispeval h gospodarski rasti, čeprav njegova rast zaostaja za rastjo izvoza drugih držav, tudi Češke, Poljske in Madžarske.

Domače povpraševanje bo še naprej negativno. Zasebna poraba naj bi padla, kar naj bi bila predvsem posledica pričakovanega povečanja števila brezposelnih in napovedanih vladnih ukrepov pri plačah zaposlenih. Zaradi varčevalnih ukrepov, za katere Umar predpostavlja, da bodo sprejeti, bo nižja tudi poraba države.

Kot pravi Vasle, so razmere na trgu dela še naprej slabe, saj se število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšuje. Brezposelnih je sicer nekoliko manj, vendar je številka še vedno zelo visoka, na Umarju pa pričakujejo, da se bo še povečala.

"Javni sektor se razmeram praktično še ni prilagodil"
Po podatkih, ki jih je navedel Vasle, je med letoma 2008 in 2011 delo izgubilo 55.291 ljudi, od tega največ v predelovalni dejavnosti (37.516), gradbeništvu (20.108) in tržnih storitvah (5.531), število zaposlenih v javnih storitvah pa se je povečalo za 8.142, največ v izobraževanju (4.657), zdravstvu in socialnem varstvu (3.090) in javni upravi, obrambi ter obveznem socialnem varstvu (396).

"Torej so se tudi v času krize ohranile dvojne razmere na trgu dela, zasebni sektor na eni strani, ki se je prilagodil slabšim razmeram, in javni sektor, ki se temu praktično še ni prilagodil," je zatrdil Vasle in dodal, da so ukrepi, ki jih je slovenska vlada predstavila na področju plač, v kontekstu Evropske unije in v času, ko se večina držav spoprijema z izivom fiskalne konsolidacije, nekaj povsem običajnega.

Glede stanja v javnih financah je pojasnil, da se je primanjkljaj povečeval po celotnem evrskem območju, do leta 2010 v povprečju celo bolj kot v Sloveniji. Leta 2011 pa se je javnofinančni primanjkljaj v povprečju na evroobmočju znižal na 4,1 odstotka BDP-ja, v Sloveniji pa se je povečal na 6,4 odstotka BDP-ja. Primanjkljaj je uspelo znižati tudi Italiji in Portugalski. Vasle je ob tem dejal, da ukrepi fiskalne konsolidacije, ki jih napoveduje slovenska vlada, prav tako ne odstopajo od "fiskalnih prizadevanj", ki so jih lani vložile nekatere druge države EU-ja.

Vasle opozarja na strukturni primanjkljaj
"V Sloveniji imamo problem z javnimi financami, ki ni zgolj ciklične narave, ki ni povezan zgolj s krizo, ampak imamo praktično že celo desetletje relativno visok strukturni primanjkljaj, kar kaže na to, da nam ni uspelo prilagoditi naših financ na nek vzdržen, dolgoročno stabilen način, ampak smo vsa ta leta ohranjali razmere, za katere smo vedeli, da na dolgi rok niso vzdržne," je še izpostavil Vasle, ki pravi, da strukturni primanjkljaj, "ki je povezan predvsem s staranjem prebivalstva", zahteva ukrepanje v obliki strukturnih sprememb v gospodarstvu.