Ameriška centralna banka je med finančno krizo obresti spustila na ničelno raven in se lotila še nekaterih nestandardnih ukrepov zagotavljanja likvidnosti. Gospodarstvo se je izognilo depresiji, rast je oživela, v zadnjih mesecih je tudi trg dela začel okrevati, delniški indeksi pa so najvišje po zlomu banke Lehman Brothers.

Toda vse našteto prinaša tudi negativne stranske učinke, kot je inflacija. Zlasti cene hrane in energentov nezadržno naraščajo, kar občutijo zlasti tisti z nižjimi dohodki, ki večinoma tudi nimajo denarja v delnicah ali skladih, da bi se lahko tolažili z večjim papirnatim bogastvom. Njim zato rekordno nizke obresti ne prinašajo ravno blagostanja.

Alcoa odpira sezono objav četrtletnih rezultatov
Sicer pa prav dolgo ne bo več tako. Pretekli teden je prinesel prvi korak k spremembi monetarne politike zahodnih gospodarstev. Evropska centralna banka je uresničila napovedi in obresti zvišala z 1,0 na 1,25 odstotka, saj želi preprečiti inflacijo. Na delniških trgih ta poteza ni povzročila nemira, zdi se, da so vlagatelji zavzeli pozitivno gledišče, češ, to je pravi dokaz o boljših gospodarskih razmerah.

Zdaj morajo za svežo rast poskrbeti ameriška podjetja, saj se začenja sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. V ponedeljek bo svoje bilance razkril proizvajalec aluminija Alcoa, v nekaj dneh pa bodo sledili JPMorgan Chase, Bank of America in Google. Pričakovanja so visoka, niti visoke cene surovin naj ne bi preveč načele dobičkov ameriških korporacij.

Za evro že skoraj 1,45 dolarja
Cena nafte vrste brent je samo v petek poskočila za štiri dolarje (na 126,65 dolarja) in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 32 mesecih. Tokrat je za rast kriv dolar, ki zaradi Fedove politike ničelnih obresti občutno izgublja, investicijski skladi pa visoke donose pospešeno iščejo v surovinah. Za evro je bilo treba plačati že 1,4487 dolarja, kar je največ v zadnjih 15 mesecih.

Dodatno je na slabitev ameriške valute vplivalo zavlačevanje v ameriškem kongresu, v katerem so naposled le sprejeli kompromis o proračunu, s katerim so se za las izognili zaprtju zvezne vlade. Prav zaradi občutno dražje nafte so delnice na Wall Streetu zadnji dan tedna izgubljale, indeks Dow Jones pa se je znižal za 0,24 odstotka. Najbolj so se pocenile delnice transportnih podjetij in letalskih prevoznikov. Vseeno je na tedenski ravni Dow Jones nekaj malega pridobil (0,03 odstotka).

Krka in Petrol s precej višjo dividendo
Na Ljubljanski borzi ozračje ostaja turobno. Indeks SBI TOP se je pretekli teden znižal za 1,2 odstotka, podražile pa so se le delnice Petrola in Telekoma. Potem ko je Nova Kreditna banka Maribor v ponedeljek povabila delničarje k vpisu novih delnic, katerih cena se bo gibala med 8,00 in 10,50 evra, sporočili pa jo bodo predvidoma 14. aprila, je tečaj mariborske banke zdrsnil do 9,70 evra, kar je 4,24 odstotka manj kot prejšnji petek.

Z 2,28 milijona evrov prometa so bile spet najprometnejše delnice Krke, ki bo za dividende letos namenila 27 odstotkov več oziroma 1,40 evra bruto na delnico. Tudi Petrol bo povišal svojo dividendo (ta bo znašala 7,5 evra), medtem ko se je nadzorni svet Abanke strinjal s predlogom uprave, da dividenda na delnico letos znaša 18 centov bruto, kar je 45 centov manj kot lani.