Po mnenju borznih poznavalcev so se vlagatelji zaradi negotovosti na trgu odločili za posreden vstop na trg prek vzajemnih skladov. Ti so v začetku minulega tedna gospodarili s 152 milijardami tolarjev sredstev, kar je za 40 milijard tolarjev več kot ob začetku letošnjega leta in za 22 milijard tolarjev več kot ob začetku aprila.

Slovenija po naložbah prebivalstva v vzajemne sklade, ki so v razvitih državah ena najbolj razvejanih oblik varčevanja, s približno 300 evri na prebivalca še vedno zaostaja za celotno Evropsko unijo.

Štirje največji skladi
Z večino, približno 65 odstotkov skupnega premoženja slovenskih skladov, upravljajo prvi štirje skladi, in sicer Galileo (50 milijard tolarjev), Rastko (21,6 milijarde tolarjev), Alfa (13,98 milijarde tolarjev) in Primus (11,72 milijarde tolarjev). Vzajemni sklad Galileo je še vedno največji slovenski vzajemni sklad, saj upravlja s skoraj 33 odstotkov vsega premoženja v slovenskih vzajemnih skladih, Rastko ima 14,20-odstotni delež, Alfa 9,2-odstotni, Primus pa 7,7-odstotni.

Letos naj bi bilo več vlagateljev
Največji donos so od začetka leta do sredine junija ustvarili "vzajemci" Zajček (12,12 odstotka), Modra kombinacija (11,58 odstotka), Rastko (11,13 odstotka), Polžek (10,41 odstotka), Galileo (10,2 odstotka) in Triglav renta (10,16 odstotka). Konec lanskega leta je bilo v slovenskih vzajemnih skladih 58.781 vlagateljev, kar je za 55 odstotkov več kot predlani. Po pričakovanjih naj bi se letos število vlagateljev še bolj zvišalo, kot se je lani.

Med družbami za upravljanje so imeli s 75,7 milijarde tolarjev vloženih sredstev sredi junija največji tržni delež vzajemni skladi KD Investments, in sicer 49,72-odstoten. Sledijo skladi družbe Probanka DZU (14 milijard tolarjev; 9,18 odstotka), Pomurske DZU (11,7 milijarde tolarjev; 7,7 odstotka) in KBM Infond (10,4 milijarde tolarjev; 6,84 odstotka).