Poleg občinskih in mestnih svetnikov ter vseh treh županov so bili na seji prisotni tudi generalni direktor HSE-ja Blaž Košorok, direktorja Teša in Premogovnika Velenje Peter Dermol in Ivan Pohorec ter predstavniki novega stavkovnega odbora, je poročala Duška Lah s Televizije Slovenije.

Kljub povabilu v Velenje pa pristojna ministrstva niso poslala svojih predstavnikov. Predstavnik stavkovnega odbora Aleksander Kavčnik je dejal, da rudarji pri zahtevah ne bodo popuščali in da ne privolijo v nižanje plač.

Trenutno stavka 1.400 zaposlenih v premogovniku Velenje. V čustvenem nagovoru je predstavnik delavcev v nadzornem svetu premogovnika Bojan Brcar dejal, da so že nekaj časa opozarjali na veliko zadolženost velenjskega rudnika (75 milijonov evrov) in da je spontana stavka nastala tudi zato, ker so se morali v zadnjem času zagovarjati zato, ker so bili pošteni, že nekaj časa pa so opozarjali na prenizko dogovorjeno ceno premoga, a so bili stisnjeni v kot in so jo morali potrditi, sicer bi rudarji že marca ostali brez plač.

Košorok je opozoril, da ob nastalem položaju odsvetuje prilivanje na ogenj, ker bodo pogajanja še težka. ''Gibljemo se po robu, tudi v TEŠ-u je situacija glede financ kritična, Premogovnik Velenje pa je dva koraka pred stečajem,'' je dodal Košorok.

Glede cene premoga v višini 2,25 evra za gigadžul energije za šesti blok Teša je Košorok poudaril, da je zelo nenavadno, da je ta cena pri 95-odstotkih dokončanega projekta postala vprašljiva. Izpostavil je, da je bila ta cena premoga določena že leta 2004.

V primeru dviga cene na 3,25 evra za gigadžul bo Teš po njegovem mnenju posloval z večmilijonsko izgubo, elektrika bi se podražila in bi jo bilo težko prodati na trgu.

"2,25 evra za gigadžul prinaša izgubo"
Predsednik uprave Premogovnika Velenje Pohorec je priznal, da so likvidnostne težave v družbi izjemno kritične. Po njegovi oceni pri obstoječi situaciji cena premoga za Teš6 v višini 2,25 evra za gigadžul ne more biti dosegljiva oziroma ta cena ne omogoča normalno obratovanje rudnika in mu prinaša večmilijonsko izgubo. Trenutna cena pa je 2,45 evra za gigadžul energije.

Izračuni so pokazali, da bi cena 3,25 evra za gigadžul energije prihodke premogovnika dvignila za 30 milijonov evrov, vendar bi v istem znesku narasli stroški Teša. Ta cena bi tako uničila naprej Teš, a potem tudi premogovnik, ker je Teš kupec njegovega lignita.

Direktor Teša Dermol je opozoril, da če dvignemo ceno premoga, nismo nič naredili, saj se v tem primeru breme prenese na Teš. Zato je treba po njegovih besedah iskati celovite rešitve za Premogovnik Velenje in Teš, ob tem pa računa na pomoč lastnika družb HSE.

Dvig cene bi poglobil težave HSE-ja
Ena ključnih zahtev rudarjev in vodstva Premogovnika Velenje, s katero bi izboljšali položaj rudnika in ki bi omogočila, da se plače rudarjev ohranijo na dosedanji ravni, je torej dvig cene premoga za šoštanjsko termoelektrarno. A to bi še poslabšalo donosnost šestega bloka Teša, katerega odprtje je pred vrati, in s tem tudi poglobilo težave Holdinga slovenske elektrarne.

Že ob predvideni ceni 2,25 evra za gigadžul bi namreč Teš6 vsaj prva leta posloval z izgubo, dviga cene za en evro pa si sploh ne more privoščiti, pojasnjuje Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. "Že po izdelavi investicijskega načrta, torej v času krize, se je cena električne energije drastično zmanjšala in to je seveda še dodaten element, ki govori proti temu, da bi lahko kakršno koli povišanje cene vodilo do rentabilnega poslovanja."

Ena od stvari, ki bi jih v premogovniku lahko naredili, je odprodaja drugih dejavnosti, meni Hrovatin. "Premogovnik ima tudi druge dejavnosti. Marsikatera ni rentabilna. Najbrž bi bilo treba razmišljati tudi o krčenju dejavnosti, odprodaji nerentabilnih delov."

Kaj hočemo dolgoročno?
Kot pravi eden naših vodilnih energetskih strokovnjakov Peter Novak, mora država kot lastnica elektroenergetskih družb na problem pogledati širše in se odločiti, kaj pravzaprav hočemo dolgoročno: "Če je to realna cena, ki jo sedaj rudarji zahtevajo, s tem da se pokrijejo vsi stroški, jo je treba priznati in potem narediti narodno-gospodarski račun, kaj pomeni, če proizvajamo elektriko z nekoliko dražjim domačim premogom, in kaj pomeni to, če uvažamo cenejšo elektriko iz tujine."

Holding slovenske elektrarne, ki ga močno bremeni neracionalna investicija v Teš6, seveda ne racionalizira le poslovanja premogovnika. Te dni naj bi z družbo Gen energija, polovično lastnico Neka, podpisali pogodbo o prodaji deleža Spodnjesavskih elektrarn, prav tako se nadaljujejo pogajanja s potencialnim kupcem Termoelektrarne Trbovlje, pa je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.