Za omizjem na temo zapiranja velenjskega rudnika in razogljičenja Šaleške doline je direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob spomnil, da še vedno veljajo dokumenti o zapiranju rudnika leta 2054, vendar se bo to, kot kaže, zgodilo prej. Zato premogovnik pripravlja različne strategije zapiranja. V ta namen po njegovem mnenju nujno potrebujejo zakon o zapiranju rudnika.
Po njegovih besedah delovnih mest v Šaleški dolini tudi takrat, ko se bo rudnik zaprl, ne bo zmanjkalo. "Naš cilj je vseskozi ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo," je dejal.
Ocenil je tudi, da je premogovnik skupaj s Tešem steber slovenske energetike, ki zagotavlja tretjino slovenskih potreb po električni energiji.
Za direktorja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Mitjo Tašlerja je osrednja točka vizije Teša prehod v nizkoogljično družbo, zato se postopoma pripravljajo na te izzive. Po zaprtju petega bloka Teša je napovedal postavitev plinsko-parne turbine za proizvodnjo električne energije. Do zaprtja Teša pa bodo uporabili tisto, kar že imajo, in z najsodobnejšo tehnologijo proizvajali energijo. Razmišljajo tudi o uporabi sekundarnih goriv, kot je vodik.
Okvir pravične tranzicije
Zapiranje rudnika in Teša se mora po Tašlerjevem mnenju zgoditi v okviru pravične tranzicije. Nespametnih odločitev pa si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti, tega Tašler glede na ozaveščenost tudi ne pričakuje.
Direktor Gorenja orodjarne Blaž Nardin je ocenil, da se je v Gorenju, potem ko ga je lani prevzela kitajska korporacija Hisense, veliko spremenilo. Odprli so se jim med drugim novi kanali za prodajo njihovih produktov, novi lastnik pa jih je postavil tudi pred nove izzive.
Po njegovi oceni je glavni kapital Gorenja znanje njihovih zaposlenih. Tudi direktor Plastike Skaza Bart Stegeman se je strinjal, da so ljudje pomemben kapital.
Svetla, a negotova prihodnost
Za velenjskega podžupana Petra Dermola je prihodnost Velenja in Šaleške doline svetla, a tudi negotova. "Pred nami je nekaj izzivov, o katerih se moramo pogovarjati. O Gorenju in Premogovniku danes govorimo s čustvi, prišel pa bo čas, ko bomo govorili z nostalgijo," je dejal Dermol.
Meni tudi, da mora država Šaleško dolino prepoznati kot premogovno regijo, ki jo je treba prestrukturirati. Pri tem pa so zmožnosti in pristojnosti občine omejene.
V imenu vlade se je omizja udeležil vodja sektorja za internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Matej Skočir, ki je povedal, da ima Šaleška dolina usposobljeno in kakovostno delovno silo, ta potencial pa se ne sme izgubiti.
Kam se bo Šaleška regija zazibala v prihodnosti, je treba najprej ugotoviti na lokalni ravni, je še dejal Skočir.
Pred omizjem, ki ga je pripravila Britansko-slovenska gospodarska zbornica, je potekala tudi predstavitev transformacije angleškega rudniškega mesta Chesterfield.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje