Zadravčeva je sicer kapitalsko ustreznost in likvidnost slovenskih bank na okrogli mizi o aktualnih dogajanjih v bančnem sektorju ocenila kot "zelo, zelo robustni". A prihajajo povsem nova tveganja, ki izhajajo iz okolja nizkih obrestnih mer ob zelo visoki likvidnosti in zelo šibkem povpraševanju, je pojasnila.

Ugotovila je, da je danes konkurenca med bankami grozovita. To pa pomeni nevarnost, da se začnejo tveganja podcenjevati, saj se vsi borijo za komitente, je dejala. Zelo pozitivno pa se ji zdi, da se število novo odobrenih posojil povečuje, kar lahko kaže na začetek naložbenega cikla. A s procesom konsolidacije bo treba nadaljevati. "Bank je preveč," je dejala.

Banke se utapljajo v regulativi
Upanje za državne banke je le, da se privatizirajo, da pride nov lastnik, je menil direktor Združenja bank Slovenije France Arhar. Pohvalil je sanacijo NLB-ja, ki da uspešno poteka.
Manj zadovoljen pa je bil predsednik uprave NLB-ja Janko Medja, ki je opozoril na zapleteno regulativo. "Čeprav imamo zdaj tudi evropskega regulatorja, pa omejitve, s katerimi se srečujemo v NLB-ju, izhajajo večinoma od slovenskega regulatorja," je dejal prvi mož največje slovenske banke. Prepričan je, da regulator ne more prebrati vseh poročil, ki jih morajo napisati v banki.

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan pa je pogledal v čase začetka krize in ugotovil, da Slovenija ni bila v posojilnem, pač pa v kapitalskem krču. Tudi danes je pomanjkanje kapitala še vedno prisotno, čeprav se razmere izboljšujejo, vendar nam ni uspelo privabiti tujih vlagateljev. V slovenskih podjetjih po Svilanovih besedah manjka za pet milijard evrov kapitala, ki pa ga podjetja težko pridobijo.