Minister za delo Andrej Vizjak je v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija zatrdil, da bodo predlagali reformo. Togost delovne zakonodaje se mu ne zdi tako velika težava, kot je težavna dvojnost trga delovne sile - varne zaposlitve na eni strani in po drugi strani divje prožen trg za mlade, ki šele vstopajo v zaposlitev.

"To želimo odpraviti," je dejal. En razlog za to je po njegovih besedah obstoj relativno dostopne možnosti zaposlitve v vseh drugih oblikah, razen za nedoločen čas. Drugi je izredno zapleten in zbirokratiziran sistem zaposlovanja.

Prvi sindikalist v državi Dušan Semolič meni, da so marsikatere spremembe zagotovo potrebne. "Zakon mora najprej ščititi delavke in delavce. Če je izhodišče poseg v pravice, se s tem ne moremo strinjati. Veliko število brezposelnih pa kaže, da odpuščanje ni tako težko," je izpostavil. Lažje, cenejše odpuščanje ni prava dilema, meni. "Pri sedanji zakonodaji smo zelo popustili delodajalcem, ampak zaradi tega ni več delovnih mest," je dejal.

Brez prožnosti je kriza še večja
Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije, je povedal, da je kriza samo še stopnjevala negotovost na trgih, na katerih poslujemo. Nihajo naročila in z njimi potrebe po delavcih, podjetja pa se morajo temu prilagajati. To je osnovni razlog reforme, je dodal.

Postopek odpuščanja je po njegovem mnenju prezapleten in pri tem navedel primer, ko celo ministrstvo za delo skorajda ni bilo zmožno odpustiti delavca in ki se je nato v dveh letih vrnil nazaj. "Kako naj potem to stori mali podjetnik, ki nima zaposlenega pravnega strokovnjaka?" se je vprašal.

Poudaril je, da je delodajalec edini, ki daje nove zaposlitve, a ni tisti, ki skrbi za socialo, ampak država. Tu smo pomešali naloge, je prepričan. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je zaposlitev za nedoločen čas pravilo, druge oblike so le izjema, to ne more biti samopostrežna za delodajalce.

Zgolj poenostavitev
"Pogodba za nedoločen čas je za delodajalce relativno sovražen pojem, saj se prek nje ne morejo prilagajati novim zahtevam trga. Pri postopkih odpuščanj ne smemo uvajati nekih divjih pravil, ampak zgolj delodajalcem odpraviti nepotrebne naloge, debirokratizirati postopek," je pojasnil Vizjak.

Odpravninski sklad je po Smolejevih besedah nesprejemljiva rešitev, ker bi bil za naslednjih 10 let samo strošek podjetij. Če bi vstopila tudi država, bi bila rešitev za delodajalce zanimivejša - tu se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, kdo bo upravljal (izredno slabe dozdajšnje izkušnje z upravljavci) in kdo bo koristil.

Semoliču pa se zdi ideja zanimiva, tudi Vizjaku se zdi ideja sklada po avstrijskem vzoru dobra, saj bi lahko zaposleni v težkih časih za podjetje črpali iz sklada, podjetje pa bi bilo rešeno tega bremena.

Nad pomanjkanje ukrepanja z novimi zakoni
Sogovorniki so se dotaknili tudi težav neplačanih prispevkov. Po Smoletovih besedah večina delodajalcev plačuje prispevke, preostali so anomalije, ki jih morajo preiskovati inšpekcije in organi pregona. "Mi pa se lotimo z novo zakonodajo, ki še bolj zaščiti nekatere pravice. Tisti, ki so prej kršili zakon, ga bodo še naprej, če ne bodo pristojne službe ukrepale," je izpostavil.

Z njim se je strinjal tudi Vizjak: "Ne moremo s preveliko regulacijo zagotoviti delovnih pravic, če jih v določeni meri ne zagotavljajo sodišča. V preteklosti smo mislili, da bomo z novimi zakoni rešili pomanjkljivo delo sodišč."

Beseda je nanesla tudi na odmor, malico in potne stroške. Semolič je prepričan, da njihova odprava ne bi rešila položaja, Smole pa je poudaril, da si prizadevajo le za to, da se odmor izvzame iz efektivnega delovnega časa. Pri tem pa ga je Vizjak opomnil, da odmor med malico ne sodi v efektivni, ampak v delovni čas, ki je sestavljen iz odmora in efektivnega delovnega časa. Pojasnil je še, da se marsikateri dodatek v Sloveniji uporablja kot korektiv relativno nizkih plač.