Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je na zaslišanju zatrdil, da se je tajkunizacija v Sloveniji oblikovala v obdobju celotne tranzicije, prve deviacije pa so se po njegovih besedah začele pojavljati z ustanovitvami t. i. bypassov, na katerih se je z izčrpavanjem podjetij kopičilo premoženje, ki je bilo pozneje konsolidirano. Tako ravnanje sta omogočila pomanjkljiva zakondaja in neobstoj sistemskega nadzora, je dejal.

Vizjak: Tajkunizacijo onemogočila šele novela iz leta 2006
Vizjak je prepričan, da je taka dejanja onemogočila šele novela zakona o prevzemih iz leta 2006. Pripravila naj bi jo skupina strokovnjakov, na katero sam, kot trdi, ni imel političnega vpliva; prav tako naj ga ne bi imela nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, ki je pred komisijo zatrdila, da je sprejemanje zakonske novele o prevzemih potekalo po ustaljenih praksah.

Ob tem je dejala še, da po uveljavitvi omenjene novele ni bil izveden noben menedžerski prevzem, v katerem bi prevzemnik za posojilo jamčil z zastavljenimi delnicami ciljne družbe in da to tudi ne bi bilo mogoče. "Ob objavi prevzemne ponudbe je bilo treba predložiti bančne garancije in zanje ni bilo mogoče zastaviti delnic ciljne družbe, ki niso bile v lasti prevzemnika. Ta je moral zagotoviti druga jamstva," je pojasnila in dodala, da kupoprodajna pogodba ni dovolj za zastavo delnic, ki še niso v lasti prevzemnika. "Teza, da se je zastavljalo delnice ciljne družbe, ki še niso bile v lasti prevzemnikov, je lahko samo politična, ne strokovna," je poudarila.

Starina Kosem: V Sloveniji je bilo menedžerskih prevzemov malo
Opozorila je še, da je delnice še danes mogoče kupiti zunaj prevzemne ponudbe in jih zastaviti: "Le da dvakrat zakolobariš in lahko enako jamčiš z delnicami. Tega do danes še niste spremenili."

Na vprašanje, kako so potekali sporni menedžerski prevzemi, je odgovorila, da ji ni znan noben konkreten primer. Po njenih ugotovitvah je bilo v Sloveniji menedžerskih prevzemov malo, saj so bili to večinoma prevzemi pravnih oseb.

Jeršič: Posebnosti nisem opazil
Kakšnih posebnosti med službovanjem na ministrstvu ni ugotovil niti Tomaž Jeršič, ki je na položaju državnega sekretarja med ministrovanjem Vizjaka nasledil Starina Kosmovo. Kot je povedal, je funkcijo opravljal le leto dni, v tem času pa so se posvečali predvsem implementaciji evropskih direktiv v slovenski pravni red in odpravi anomalij veljavnih zakonov.