Škoda, ki jo je povzročila voda, je ogromna seveda tudi v gospodarstvu, kjer prav tako upajo na čim hitrejšo vzpostavitev cestnih povezav. Le na Koroškem so poplave prizadele približno polovico malih podjetij, ocenjuje predsednik obrtne zbornice Blaž Cvar. Po podatkih gospodarske zbornice na prizadetih območjih skorajda ni podjetja, ki ne bi utrpelo škode.

Ob tem pozivajo k hitri pomoči, ki bo preprečila nadaljnjo škodo. Pohiteti bo treba tudi s sanacijo cestne infrastrukture, saj je brez dostopa do podjetij njihovo poslovanje nemogoče, je za Prvi poročala Nataša Mulec.

"Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo"

Gospodarski minister Matjaž Han je po današnjem sestanku s predstavniki gospodarstva povedal, da bo vlada v ujmah prizadetemu gospodarstvu pomagala z ukrepi prek mehanizma čakanja na delo in z likvidnostnimi posojili ali subvencijami. "Cilj je, da čim hitreje vzpostavimo gospodarstvo na prizadetih območjih," je povedal.

Direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, kjer je vodna ujma v petek v nekaj minutah poplavila prostore v višini dveh metrov, Boštjan Gorjup, je dodal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo. "V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno," je še povedal Han.

"Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo, ter omogočanje likvidnostnih posojil SID banke in podjetniškega sklada glede na velikost podjetja, da prebrodimo približno pol leta," je dejal Gorjup. Na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi minister za delo Luka Mesec, so se dogovorili za sofinanciranje po obstoječih shemah do 60 odstotkov nakupa nove opreme.

Po Hanovih besedah bodo od vlade skušali čim prej dobiti zeleno luč, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čim prej odloča parlament. "Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe," je še dejal Han.

Čas sanacije pa bi za trajnejše, na ekstremno vreme prilagojene rešitve izkoristili v elektrogospodarstvu, poudarja Uroš Blažica z Gospodarskega združenja za distribucijo elektrike. "Ob sanaciji cest, ki se bo dogajala, je priložnost, da se vkopljejo tudi kablovodi za povečevanje robustnosti," je pojasnil za Radio Slovenija.

Ministrica Bratušek: Prva skrb je zagotoviti prevoznost

Kako se čim prej lotiti sanacije infrastrukture, je tema današnjih pogovorov predstavnikov gradbenih podjetij na ministrstvu za infrastrukturo. Prednostna naloga je prevoznost do vseh krajev. Zato bodo ustavili vse nenujne naložbe, vso gradbeno mehanizacijo, gradbene in inženirske ekipe pa bodo prerazporedili na prizadeta območja. Hkrati bo treba pregledati tudi vse poškodovane ceste in mostove.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je danes ogledala stanje prometne infrastrukture v Škofji Loki in Poljanski dolini. "Naša prva skrb je po vsej Sloveniji zagotoviti prevoznost," je poudarila. "To so intervencijski ukrepi, v nadaljevanju pa nam je vsem jasno, da bo tudi sanacija po tej gromozanski naravni nesreči velika in bo v nadaljevanju naša prioriteta," je dodala.

Kot je pojasnila, se tudi prioritete na področju naložbenih projektov s to naravno nesrečo spreminjajo in "vsi v Sloveniji bomo to morali razumeti". Ni še znano, kateri naložbeni projekti bodo zaustavljeni. Ministrica je napovedala, da morajo Direkcija RS za infrastrukturo, Družba za avtoceste v RS in Slovenske železnice v roku enega tedna pripraviti predlog, da bo gradbena operativa skupaj z inženirskimi ekipami na voljo za najbolj nujne ukrepe.

Podjetja škodo po ujmi še ocenjujejo

Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, nekatera pa so že opozorila, da bo dosegla več deset milijonov evrov. V nekaterih podjetjih na začetek ocenjevanja škode še čakajo, saj so prostori še pod vodo.

V celoti je med drugim uničena proizvodnja v KLS Ljubno, poplavilo je tudi celotne proizvodne prostore BSH hišni aparati Nazarje. "Voda se je umaknila, a še vedno smo brez vsega. Vsa proizvodnja je uničena. Čaka nas dolgoletna sanacija, tovarno bomo morali zgraditi tako rekoč na novo," je za STA dejal direktor in solastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek. Vrednost škode na strojih in opremi je po njegovih ocenah med 30 in 50 milijonov evrov, poslovna škoda pa znaša nekajkrat več.

Proizvodnja stoji tudi v družbi Tab iz Mežice. Danes so začeli čiščenje proizvodnega obrata v Žerjavu, v naslednjih dneh bodo začeli tudi čiščenje obrata v Črni na Koroškem. Prednostna naloga je v vseh obratih zagotoviti pitno vodo, elektriko in cestne povezave, slednje so trenutno največji izziv, so sporočili iz družbe.

V družbi Tab Mežica škodo na infrastrukturi in opremi ocenjujejo na več milijonov ali celo več deset milijonov evrov. Proizvodnjo na Prevaljah bi lahko po sedanjih ocenah zagnali v sredo, 16. avgusta, v Žerjavu pa v ponedeljek, pet dni pozneje. Kdaj bi lahko v celotnem obsegu zagnali proizvodnjo v Črni na Koroškem, še ne znajo oceniti.

V mežiškem podjetju Cablexu-M, kjer so prostori povsem uničeni, so po navedbah Financ do nadaljnjega podaljšali kolektivni dopust. V SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems večje škode po navedbah Financ niso utrpeli, a zaradi velike škode drugje na Koroškem strojev še niso zagnali; to naj bi storili v prihodnjih dneh.

Lek zaposlene na Prevaljah obvešča, da se začetek proizvodnje zamika do nadaljnjega. V preboldski družbi Bisol, ki med drugim proizvaja fotonapetostne module, so škodo ocenili na 30 milijonov evrov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo proizvodnja predvidoma prekinjena več mesecev, dobave fotonapetostnih modulov in ostalih solarnih komponent pa bodo do nadaljnjega onemogočene. Delavci so na kolektivnem dopustu.

V poslovni enoti Cinkarne Celje v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in trdne dodatke, je poplavilo del proizvodnih in skladiščne prostore, zato je družba za dobave iz tega obrata razglasila stanje višje sile. Gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov ocenjujejo nad med 510.000 in 620.000 evrov.

Razdejanje po poplavnih vodah v kamniški industrijski coni

Med najbolj prizadetimi območji je tudi območje nekdanje Kemične industrije Kamnik oz. Smodnišnice, poroča Miro Štebe. Na tistem območju je po razpadu Kemične industrije zrasla cela vrsta manjših podjetij. Narasla Bistrica je skozi novo kamniško industrijsko cono usmerila vzporedno strugo, ki je s sabo prinašala ogromne količine proda, podrtega drevja, mulja in drugih predmetov, predvsem pa so podivjani valovi rušili in podirali vse pred sabo. Lastniki in zaposleni v tamkajšnjih podjetjih si zdaj ogledujejo škodo in skušajo rešiti, kar se rešiti da. Za zdaj še ni mogoče oceniti, kolikšna je škoda, vse pa kaže, da je izjemno visoka.