Največ naj bi k oživitvi gradbeništva prispeval zagon infrastrukturnih projektov, kjer se po besedah Radićeve težave niso pojavljale zaradi pomanjkanja denarja, ampak zaradi nepripravljene prostorske dokumentacije. Tako že letos pričakujejo državne prostorske načrte za energetske projekte in tudi že začetek gradnje nekaterih objektov. Predvidene so tudi investicije v modernizacijo železniškega in cestnega omrežja ter letališke in pristaniške infrastrukture.
Javni objekti energetsko varčnejši
Načrtovana je tudi pospešitev investicij v energetsko sanacijo stavb. Že lani so za energetsko sanacijo bolnišnic namenili 52 milijonov evrov, letos pa je v načrtu zagon tovrstne sanacije domov za ostarele (namenili bodo 20 milijonov evrov) ter tudi srednjih in visokih šol. Po ministričinih besedah bodo ti ukrepi zanimivi predvsem za manjša gradbena podjetja.
Pika na i plačilne nediscipline
Za sanacijo likvidnostne krize v gradbeništvu je predvideno sprejetje zakona o preprečevanju plačilne nediscipline, ki ga pripravlja ministrstvo za finance in naj bi bil v vladni obravnavi do konca meseca. Zakon bo po besedah Radićeve med drugim uvedel 30- oz. 60-dnevni obvezni rok plačila in obvezni pobot obveznosti. Do zdaj uvedeni ukrepi (skrajšanje plačila davka na dodano vrednost na 21 dni, možnost večstranskega pobota, garancije za najete likvidnostna posojila) očitno niso bili dovolj, meni ministrica, ki zato upa, da bo ta zakon "pika na i".

Soči: ne SCT, temveč konzorcij malih podjetij
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja akcijski načrt za internacionalizacijo podjetij. Radićeva je pri tem omenila potegovanje konzorcija manjših podjetij za sodelovanje pri gradnji olimpijske vasi v Sočiju v Rusiji. Za katera podjetja gre, ni navedla, dejala pa je, da med njimi ni SCT-ja. Ker je bilo gradbeništvo v Sloveniji na vrhuncu konjunkture predimenzionirano, ga v takšnem obsegu ne moremo več pričakovati, pravi ministrica, zato morajo podjetja posle iskati tudi v tujini.

Omejitev gradnje v lastni režiji
Predvidena je sprememba zakona o graditvi objektov, po kateri bo prepovedana gradnja objektov, večjih od 250 kvadratnih metrov, v lastni režiji. Predviden je tudi povečan nadzor nad delom na črno in sivo ekonomijo ter ustanavljanjem slamnatih podjetij. S spremembami delovne zakonodaje naj bi preprečili tudi zlorabe prezaposlovanja delavcev v slamnata podjetja.

Je vstop sklada smiseln?
O podrobnostih morebitnega posega na nepremičninski trg ministrica ni želela govoriti, saj so stvari še odprte. Povedala je, da so bolj naklonjeni predlogu, da bi skupaj z državnim skladom na nepremičninski trg vstopili zasebni vlagatelji, da bi šlo za javno-zasebno partnerstvo. Cilj ukrepa bi bil, da se poveča povpraševanje. "Zakaj poseg? Ker ne pride do znižanja cen na trgu. To pomeni, da trg ne deluje optimalno. Ko cena ne uravnava ponudbe in povpraševanja, je smiselno, da vstopi država," pravi Radićeva in dodaja, da bi bil ukrep "poskus, da se na trg vplete kupec, ki bi prispeval k temu, da se ponudba in povpraševanje uskladita".

Za dodaten premislek so se odločili med drugim tudi zato, ker se pojavljajo indici, da se povpraševanje povečuje. "Če se je trg začel prebujati, ni smiselno, da kdor koli intervenira na trg," je dejala. O tem, koliko sredstev bodo zahtevali ukrepi za sanacijo gradbeništva, ministrica ni želela govoriti, ker še niso sprejeli odločitve glede odkupovanja stanovanj.