Minister je tako v pogovoru za Primorske novice pustil odprta vrata možnosti vstopa strateškega partnerja v Luko Koper, čeprav je ta uvrščena med strateške naložbe. "Če bi se pokazalo, da bi bil zelo učinkovit ali donosnejši od drugih tisti model, ki bi vključeval tudi zmanjševanje kapitalskega deleža države v Luki Koper, bomo odprli razpravo tudi o tem," je napovedal.

Po njegovi oceni se razvoj Luke po ustanovitvi ankaranske občine upočasnjuje. Koprska občina namreč dogovor za nov vhod v pristanišče pogojuje z razrešitvijo vprašanja o delitvi koncesnine in je šla s tem tudi na ustavno sodišče. "Če se bo sodišče do tega opredelilo, bomo tam dobili odgovor, sicer pa bomo morali to urediti z dogovorom ministrstvo in obe občini," je napovedal Gašperšič. Meni sicer, da bo treba delitev koncesnine opredeliti v pogodbi, če ne celo v pomorskem zakoniku.

Začetek drugega tira konec leta 2016
Gašperšič se je razgovoril tudi o gradnji drugega tira. Prepričan je, da bomo evropski denar za gradnjo dobili, čeprav morda ne v prvem krogu. Drugi evropski razpis pa bi lahko bil že konec letošnjega leta, je dodal. Do takrat pa morajo še precej postoriti, med drugim dobiti zasebnega vlagatelja.

"Računamo, da bi zasebnega vlagatelja dobili proti koncu leta 2016, do takrat bomo pridobili tudi gradbeno dovoljenje in začeli graditi drugi tir," je napovedal. To bi zadostovalo, da ujamejo leto 2023, ko mora Slovenija na svojih progah zagotoviti pogoje za vseevropska koridorska omrežja, je ocenil.

Da pa bi dobili čim bolj realno oceno vrednosti naložbe, so se odločili, da gredo še v mednarodno recenzijo vrednosti drugega tira. "Zdaj pripravljamo projektno nalogo, pri tem nam pomaga tudi OECD, sledil bo mednarodni razpis za izbiro recenzenta," je pojasnil Gašperšič in dodal, da bi rezultate lahko dobili na začetku prihodnjega leta. Gašperšič računa, da bodo imeli prvi predlog mogočih modelov javno-zasebnega partnerstva do poletja oz. do zadnje seje vlade v juliju.

Markovec zanj končana zgodba
Vprašanje morebitnega izvzetja predora Markovec iz vinjetnega sistema pa je za ministra končana zgodba. "To je bilo razčiščeno že leta 2008," je pojasnil.

Gašperšič sicer podpira načrte za razvoj turizma na obalnem območju med Izolo in Koprom, obalno cesto pa bi jima predali v njuno pristojnost 1. decembra letos.

Pred tem pa se bodo morali dogovoriti o poteku ustrezne necestninske povezave. Minister vidi možnost za netovorni promet v cesti prek Markovca mimo bolnišnice. Tudi zdaj se je hitra cesta končala z dvopasovno cesto, zato Gašperšič ne pričakuje, da bo na izolski strani kaj bistveno drugače, kot je bilo do zdaj na koncu sedanje hitre ceste v Kopru: "Sprememba za uporabnike pa bo v tem, da sedanja izolska obvoznica, ki je bila zdaj brezplačna, to ne bo več."