Z novim zakonom se nadomešča sedanji zapleteni in nejasni sistem kalkulacij z ekonomskim računom za kmetijsko gospodarstvo na podlagi podatkov, ki jih zagotavlja državni statistični urad.

Katastrski dohodek se po predlogu zakona določi tako, da se od tega prihodka odštejejo normirani stroški. Ti znašajo za kmetijska zemljišča 90 odstotkov, za gozdna 80 odstotkov in za čebelarstvo prav tako 80 odstotkov.

Katastrski dohodek je tako po novem določen kot potencialni tržni dohodek za posebne intenzivne kulture, kot so na primer jagode in šparglji. Tovrstne pridelave, ki so bile do sedaj obravnavane kot dopolnilna dejavnost, bodo zdaj vključene v osnovno kmetijsko dejavnost in knjigovodstvo ne bo potrebno.

Ohranja pa se tudi korekcija katastrskega dohodka zaradi omejenih možnosti pridelave na območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi.

Veliko razhajanje med resničnostjo in prijavljenim
Določeno je triletno prehodno obdobje za postopno prilagajanje na novi režim in na nove zneske katastrskega dohodka. Podatki namreč kažejo, da je trenutni obseg katastrskega dohodka zelo nizek v primerjavi s tem, kolikšen dohodek je dejansko dosežen, in ta dohodek bodo sedaj postopno približevali dejansko doseženim dohodkom.