Vlada se je na današnji seji odločila, da bo predčasne zamenjave nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti ter javnih gospodarskih zavodih izvajala takrat, ko bo revizija ugotovila nepravilnost poslovanja.

Vlada načrtuje tudi revizijo v obeh bankah v državni lasti. Finančnemu ministrstvu je naložila, da pripravi vsa gradiva in postopke, da se v Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) opravi revizija poslovanja, ki bo raziskala njuno izpostavljenost zaradi kreditiranja menedžerskih prevzemov in izpolnjevanja pogojev za dodelitev nagrad članom uprav ter ugotovila morebitno odgovornost uprav in nadzornih svetov.

Druga imenovanja, ki so bila že izvedena v času od nastopa zdajšnje vlade, bo preveril kadrovsko-akreditacijski svet vlade, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Izjemoma bodo predčasne zamenjave po njegovih besedah mogoče le, če bi zaradi časovnega odloga, potrebnega za izvedbo revizij, prišlo do nepopravljive škode. Revizije bodo izvajali pooblaščeni revizorji.

Vlada predlaga nižje sejnine in nagrade
Vlada je sicer na današnji seji sprejela tudi sklep, s katerim nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se v času trajanja sklepa, do konca 2010, odpovedo nagradam. Sprejela je tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v državni lasti.

Vlada z namenom omejevanja učinkov finančne krize priporoča, da se članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni državni lasti, in javnih zavodih sejnine razpolovijo, da se nadzorniki v času trajanja sklepa, do konca leta 2010, odpovedo nagradam iz naslova dobička družbe, je po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar.

Žunič: Bilančni izkupiček zaradi upoštevanja tveganja precej nižji
Že zdaj pa se mora v javnosti zagovarjati Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB-ja v letih 2002-2005, saj je bila med njegovim predsedovanjem nadzornikom podpisana pogodba s predsednikom uprave Marjanom Kramarjem, po kateri naj bi ta prejel kar milijon evrov nagrade.

Žunič je za Odmeve pojasnil, da se je nagrada vodilnim določala na podlagi poslovnega rezultata in rasti banke. NLB je namreč deloval na podlagi modela, pri katerem je bil precej velik poudarek na tveganju in varnosti poslovanja banke in tako so raven rezervacij ohranili na precej visoki ravni. Zaradi upoštevanja vseh teh principov je bil bilančni izkupiček precej nižji, tudi do 50 odstotkov na letni ravni.

Lavrič: Kramar ni hotel podpisati znižanja nagrade
Pozneje je bila rast precej hitrejša in na podlagi določbe, da se Kramarju izplača nagrada v skladu z letno rastjo, se je tudi nagrada zviševala. Žiga Lavrič, ki je vodenje nadzornega sveta NLB-ja prevzel za Žuničem in ga vodil do septembra leta 2007, je za Finance dejal, da je "Kramarjeva pogodba določala formulo, ki je precej zapletena in odvisna od uspešnosti poslovanja banke, po njej pa se je tudi izračunala nagrada".

Poleti 2007, ko so s preostalimi člani uprave sklepali nove pogodbe, so Kramarju v podpis ponudili ankeks k pogodbi, a ga ni sprejel. Z aneksom bi se mu izenačili pogoji nagrajevanja in plače s preostalimi člani. Kramarju bi se tako nekoliko zvišala mesečna plača (ki naj bi po neuradnih podatkih znašala od 12.000 do 18.000 evrov), znižala pa bi se letna nagrada.

Žunič je ob tem še dodal, da so vsako leto nagrade najprej sprejemali na seji nadzornega sveta, potem pa so predlogi šli se na skupščino v odobritev.

Pahor: Neizplačilo nagrade, kot kaže, ne bo mogoče
Ekonomist Rado Pezdir pa je opozoril, da se je bančni mehurček v preteklih letih preveč napihnil, na podlagi tega pa je bila izračunana tudi nagrada Kramarju. Težava je po njegove mnenju v tem, da v Kramarjevi pogodbi ni bila določena zgornja meja za izplačilo nagrade, kot je to običajno v gospodarskih družbah.

Tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik sta že poudarila, da je milijon evrov nagrade preveč, zato si vlada prizadeva nagrado zmanjšati. Pahor je pojasnil, da si vladni pravni strokovnjaki skušajo najti možnost, da nagrada ne bo izplačana, a kot kaže, za nazaj to verjetno ne bo mogoče.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si