"Da bi okvir za javnofinančne izdatke v prihodnjih letih zdržal, je treba zagotoviti, da za sanacijo bank niso potrebne dodatne naložbe, dokapitalizacije, s čimer bi se ta okvir podrl," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Dušan Mramor. Za to so z zakonskim predlogom v slovensko zakonodajo dokončno prenesli evropsko direktivo, ki vzpostavlja bančno unijo in na enoten način predpisuje, kako se rešujejo banke.

Izgube banke, ki je v postopku reševanja, bodo, če bo zakon potrjen v DZ-ju, prvi krili lastniki (tu je treba opozoriti, da je država še vedno 100-odstotna lastnica največje slovenske banke NLB ter tudi druge največje bančne skupine Abanke), nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev pri reševanju v običajnem insolvenčnem postopku.

Regulator bo moral zagotoviti načrt za kritične banke
Predlog tudi predvideva, da se vodstvo banke v postopku reševanja praviloma zamenja, odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke pa se nato uveljavlja prek pravil pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti. Prav tako noben upnik banke ne sme imeti večjih izgub, kot bi jih imel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, zajamčene vloge pa so v celoti zaščitene.

Če bo banka zašla v kritične poslovne težave, bo morala Banka Slovenije zanjo pripraviti načrt reševanja ter v njem oblikovati oceno rešljivosti, za reševanje pa je možnih več instrumentov, opredeljeno je tudi financiranje reševanja. Če denar iz sistema jamstva za vloge ne bo dovolj, bo dodatni denar zagotovljen v okviru sheme za financiranje reševanja, ki se bo napajal iz predhodnih in izrednih prispevkov bank.

Vlada državnemu zboru predlaga, da zakon sprejme po nujnem postopku, saj je po Mramorjevih besedah rok za prenos evropske direktive v slovenski pravni red že potekel.