Cilj zakona po vladnih navedbah je ob preoblikovanju sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja urediti in obvarovati premoženjski položaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelja zavarovalnice in 700.000 zavarovancev oziroma članov.
Po pojasnilih finančnega ministrstva bo lahko družba tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju še naprej izvajala svojo dejavnost.
Kdaj bi izplačali delež
S preoblikovanjem Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo želi vlada na eni strani urediti razmerja več kot 700.000 zavarovancev Vzajemne, in sicer z izplačilom deležev, če je vrednost deleža nižja od 70 evrov, oziroma s pridobitvijo delnic preoblikovane družbe.
Na drugi strani pa se, kot izpostavlja ministrstvo, na enak način – bodisi z izplačilom deleža ali pridobitvijo delnic – zavaruje tudi premoženjski položaj ZZZS-ja kot ustanovitelja zavarovalnice, s čimer se zaščiti tudi javni interes.
Kaj sploh je Vzajemna danes
Družba za vzajemno zavarovanje, kar je Vzajemna zdaj, je sicer pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti. Ustanovitelj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), člani pa njeni zavarovanci, in sicer tisti, ki imajo zavarovalno pogodbo, sklenjeno za vsaj eno leto. Svoje pravice uresničujejo na skupščini, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov. Teh je 45, po devet iz vsakega od petih starostnih razredov.
Po navedbah vlade bodo medtem upravičenci do delnic v novi delniški družbi tako ustanovitelj ZZZS-ja kot tudi tisti, ki bodo člani oziroma zavarovanci Vzajemne na dan 31. december 2023. Podrobneje gre za člane oziroma zavarovance, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, članstvo pa jim je bilo z zadnjo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju podaljšano do 1. januarja 2025, in preostale zavarovance oziroma člane, ki imajo sklenjene tudi druge zavarovalne produkte, in ne pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
"Tako bodo tudi zavarovanci Vzajemne s sklenjenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ohranili upravičenost do vloženih sredstev, ki bi jo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenehanja članstva v Vzajemni sicer izgubili," izpostavljajo na ministrstvu za finance.
Sklicevanje na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006
Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne naj bi tako uravnotežil interese različnih deležnikov, upošteva pa se po pojasnilih ministrstva tudi odločba ustavnega sodišča iz februarja 2006, v kateri je to opredelilo izhodišča, na katerih naj z vidika ustavnopravne skladnosti temelji preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo.
Statusno preoblikovanje prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu s sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati ZZZS.
Vzajemna: Neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe
V povezavi s preoblikovanjem Vzajemne so se predstavniki zavarovalnice v torek udeležili tudi sestanka na ministrstvu za finance, v sredo pa so nato iz Vzajemne sporočili, da bi takšna rešitev pomenila neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi to razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.
Ob tem so poudarili, da želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna 2.0, neprofitno in na temelju solidarnosti ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu.
Približevanje afriške prašičje kuge
Vlada se je seznanila s situacijo in izvajanjem ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge. Pri nas primer te nalezljive bolezni še ni bil potrjen, bo pa zaradi približevanja bolezni Sloveniji med drugim treba nadgraditi obstoječi informacijski sistem in aplikacije za upravljanje izbruhov.
"Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje afriške prašičje kuge so prednostna naloga EU-ja, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje ter zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU-ja," so pojasnili na Ukomu.
Levičar imenovan v premierjev kabinet
Vlada je Danijela Levičarja imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Dosedanji poslovni direktor v družbi Gen energija, lastnici slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (Nek), naj bi koordiniral izvedbo projekta drugega bloka nuklearke.
Levičar je po izobrazbi fizik z magisterijem iz poslovnega menedžmenta in ima dolgoletne izkušnje na področjih jedrske tehnologije, delovanja energetskih sistemov, energetskih trgov, mednarodnega jedrskega prava in energetske politike, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
Bil je med drugim vodja direktorata za energijo na pristojnem ministrstvu in namestnik predsednika uprave trgovca z elektriko iz Neka Gen-I, od koder je odšel na mesto poslovnega direktorja Gen energije.
Premier Robert Golob je sredi junija na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem napovedal, da bo vlada do 1. avgusta sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2) in da bo Levičar kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade ta projekt koordiniral.
Levičar je takrat dejal, da bo koordiniral delo vseh ministrstev in preostalih deležnikov. Projekt je "multideležniški in multigeneracijski", zato potrebuje "širšo fokalno točko na visoki ravni", je povedal in dodal, da bo njegov cilj čimprejšnja uresničitev projekta.
Vlada soglaša z imenovanjem Romane Martinčič za direktorico NLZOH-ja
Vlada je napodala soglasje k sklepu sveta Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), s katerim je ta za direktorico zavoda za mandatno obdobje štirih let imenoval Romano Martinčič.
Svet NLZOH je 19. maja objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja zavoda za štiriletni mandat. Komisija za izvedbo razpisa in postopka izbire novega direktorja NLZOH-ja se je sestala 1. junija in pregledala prispele vloge ter ugotovila, da sta na razpisano delovno mesto direktorja pravočasno prispeli dve prijavi kandidatov. Nepravočasnih vlog ni bilo.
Komisija je v nadaljevanju ugotovila, da je bila prijava Romane Martinčič pravočasna, vendar vloga ni bila popolna, saj kandidatka ni priložila potrdila o nekaznovanosti. Prijava kandidata Andreja Bošnjaka je bila pravočasna in popolna.
"Glede na navedeno je bila kandidatka Romana Martinčič pozvana k dopolnitvi vloge, in sicer tako, da kandidatka potrdilo predloži najkasneje do predstavitve pred člani sveta zavoda, ki je potekala 6. junija," so pojasnili na Ukomu. Oba prijavljena kandidata sta bila nato povabljena na predstavitev.
Bošnjak je po prejemu vabila na predstavitev sporočil, da odstopa od kandidature, zato se je svetu zavoda predstavila samo Romana Martinčič, ki je predstavila svojo kandidaturo in program, nato pa je odgovarjala še na vprašanja članov sveta zavoda.
Svet NLZOH je na seji sprejel sklep, s katerim jo je imenoval za direktorico NLZOH za mandatno obdobje štirih let. 7
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje