Zbrane premije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predstavljajo četrtino vse bruto kosmate premije zavarovalnic, ki je lani dosegla okoli 2,55 milijarde evrov, obenem pa je z dopolnilnim zavarovanjem pokritih okoli 1,5 milijona prebivalcev, je obseg problematike na novinarski konferenci opisal direktor AZN-ja Gorazd Čibej.

Glavna težava trenutno je vladna uredba, ki na 35,67 evra omejuje višino premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tako postaja za tri zavarovalnice, ki ga ponujajo, Vzajemno, Triglav zdravstveno zavarovalnico in Generali zdravstveno zavarovalnico, vse bolj nevzdržno. Medtem ko se je premija nazadnje zvišala v 2019, so se škode v tem času močno povečale, je opomnil Čibej.

Zavarovalnice ustvarjajo precejšnje izgube, to ima učinek tudi na kapitalsko ustreznost, vendar Čibej natančnih ocen ni želel dati. Z njimi pa so seznanili pristojne vladne predstavnike. Do zdaj so zavarovalnice izgube pokrivale s sproščanjem precejšnjih rezervacij iz časa covida-19, a se ta pot počasi zapira.

Kot je poročal Radio Slovenija ima med tremi zavarovalnicami, ki lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje tržijo le še do konca leta, največ težav Vzajemna. Kljub temu o kakšni likvidaciji za zdaj še ni mogoče govoriti, meni Čibej: "V tem trenutku je Vzajemna še stabilna, izkazuje primeren kapitalski količnik."

Na ukinitev dopolnilnega zavarovanja se zavarovalnice, kot je razumeti, že pripravljajo, po ukinitvi s prvim januarjem prihodnje leto namreč načrtujejo nove produkte.

"To pomeni razvoj nekih novih zavarovalnih produktov, pričakujemo lahko povečan razvoj dodatnih zdravstvenih zavarovanj," je po poročanju Radia Slovenija pojasnil Čibej.

Od uspešnosti razvoja novih produktov bodo odvisne tudi kadrovske posledice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za tri zavarovalnice, še posebej za Vzajemno, kjer njene trenutne dejavnosti zunaj dopolnilnega zavarovanja terjajo bistveno manj zaposlenih.

Zavarovalnice ostajajo stabilne

Slovenski sektor zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb je sicer kljub tem izzivom stabilen in kapitalsko trden, kar po Čibejevih besedah navdaja z optimizmom za prihodnost. Kapitalski količnik kljub manjšemu padcu v 2022 glede na 2021 ostaja visok.

Zavarovalnice in pozavarovalnice so lani nominalno povečale obseg bruto kosmate premije za okoli šest odstotkov, a realno je premija upadla za 4,6 odstotka.

Ob zelo dobri stroškovni učinkovitosti, kjer so bile slovenske zavarovalnice v 2022 tretje najboljše med državami članicami EU-ja, so zavarovalnice izkazale malo manj kot 180 milijonov evrov čistega dobička, kar je sicer 19 odstotkov manj kot v 2021, a po ocenah AZN-ja še vedno sorazmerno dobro glede na zaostrene gospodarske razmere.

Pozavarovalnici sta medtem skupaj obračunali nekaj nad 437 milijonov evrov kosmate pozavarovalne premije, kar pomeni 12-odstotno povečanje glede na 2021 oziroma realno 1,3-odstotno rast. Čisti dobiček je bil z malo manj kot 63 milijoni evrov na ravni 2021.

Tveganje za zavarovalnice je lani izhajalo predvsem iz posledic ruskega napada na Ukrajino. Zaradi padca vrednosti borznih indeksov in vrednosti državnih obveznic so morale zavarovalnice dvigniti premije, visoka inflacija še naprej negativno vpliva na kupno moč in nagnjenost potrošnikov k sklepanju novih zavarovanj, negativno je vplival tudi hiter dvig obrestnih mer. Vse večja so tudi kibernetska tveganja, pri čemer k sreči večjega vdora v Sloveniji še ni bilo.

Premije se dražijo

Čibej je izpostavil tudi težavo velike vrzeli med škodami in obsegom zavarovanih škod, tako v Sloveniji kot globalno. Na svetovni ravni so tako lani imeli za 284 milijard evrov škod, od tega je bilo zavarovanih za 132 milijard evrov škod. Ker je ta vrzel velika in se iz različnih vzrokov še povečuje, se posledično dražijo premije, to pa spet negativno vpliva na obseg zavarovanj.

Gre za enega glavnih svetovnih dolgoročnih izzivov, ki ga bo morda po Čibejevem mnenju treba reševati tudi v partnerstvu z državami in subvencioniranjem zavarovanj določenih oblik premoženja.