DZ je z 49 glasovi za in 21 proti sprejel spremembo interventnega zakona v zdravstvu, po kateri bodo po realizaciji nad rednim programom plačevali le izbrane, in ne več vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ob tem NSi ni uspela s predlogom dopolnila, po katerem bi v ukrep skrajševanja čakalnih dob vključili tudi izvajalce zunaj javne mreže.

Po vladnem predlogu spremembe lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je DZ obravnaval po nujnem postopku, bodo ciljno naslovili "tiste vrste zdravstvenih storitev, kjer trenutno še ostajajo nedopustno dolge vrste čakajočih", je na seji DZ-ja pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic.

Predlog spremembe so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in ga označili za korak v pravo smer. V opoziciji pa so predlogu nasprotovali, in sicer tudi zato, ker v skrajševanje čakalnih dob ne vključujejo vseh razpoložljivih kapacitet.

V NSi-ju so zaradi tega tudi predlagali dopolnilo, po katerem bi izbrane vrste zdravstvenih storitev po realizaciji po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačevali tudi izvajalcem zunaj mreže javne zdravstvene službe, obenem pa bi črtali omejitev za koncesionarje, da v izvajanje teh zdravstvenih storitev ne smejo vključevati zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. A ker je DZ izglasoval dopolnilo na predlog Svobode in SD-ja k temu členu, je predlog dopolnila NSi-ja postal brezpredmeten.

Tudi sicer se je večina skoraj peturne razprave o predlogu spremembe vrtela o vprašanju vključitve zasebnikov v skrajševanje čakalnih dob, pri čemer v opoziciji vidijo v tem predvsem prednosti, v koaliciji pa ne. Po mnenju Bojane Muršič (SD) čakalnih vrst v zdravstvu ne moremo reševati "s prostotržnim tekmovanjem zasebnikov za dobiček, temveč mora to opraviti javni zdravstveni sistem, ki bo predvsem organiziral korist in zdravje bolnika ter bo na tej podlagi tudi ustrezno nagrajen".

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec pa je bila kritična do spreminjanja zakona, ki da ne upošteva zapisanega v koalicijski pogodbi, da se v skrajševanje čakalnih dob vključujejo vsi kadri, in po katerem so se čakalne dobe še podaljšale. "Interventni zakon je dokazal, da so koncesionarji bolje organizirani," je dejala in dodala, da s spremembo zadeve še zapletajo. Kritična je bila do postavljenih rokov za pripravo seznama izbranih vrst zdravstvenih storitev, zaradi katerih se bo izvajanje storitev nad obsegom rednega programa po njenih besedah zamaknilo na konec leta, pa tudi do postavljenega pogoja za koncesionarje, da v izvajanje teh zdravstvenih storitev ne smejo vključevati zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.

V NSi-ju so z dopolnilom predlagali črtanje omenjene omejitve glede zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, prav tako so predlagali, da bi se izbrane vrste zdravstvenih storitev po realizaciji po pogodbi z ZZZS-jem plačevale tudi izvajalcem zunaj mreže javne zdravstvene službe. "V Novi Sloveniji zagovarjamo pravico pacientov do zdravstvene oskrbe ne glede na izvajalca. Denar mora slediti pacientu," je poudarila Iva Dimic. To, da nekdo vplačuje v zdravstveni sistem in mora na storitev čakati nerazumno dolgo, je po njenem mnenju nezaslišano in protiustavno.

Tereza Novak (Svoboda) pa je nasprotno poudarila, da javno zdravstvo ne pomeni katerega koli izvajalca, ki je plačan iz javnih sredstev. Sistem, da denar sledi pacientu, po njenih besedah še ne pomeni, da bodo opravljene storitve, ki jih pacienti najbolj potrebujejo.

V koaliciji so večkrat omenili tudi anomalije, ki so se pokazale doslej, denimo problem plavajočih napotnic, ter poudarili, da bo treba sprejeti tudi sistemske ukrepe, med drugim zakon o digitalizaciji. Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) se z danes sprejeto spremembo zgolj omejuje škoda, ne krepi pa se javnega sistema, kar da bodo storili jeseni s posegom v sistemsko zakonodajo, ki mora javni zdravstveni sistem zaščititi pred privatizacijo.

DZ je sicer sprejel dopolnila na predlog SD-ja in Svobode, po katerih bi se spremenjene določbe zakona začele uporabljati 1. avgusta, in ne šele 1. septembra. Vlada pa bi izbrane vrste zdravstvenih storitev določila najpozneje do 31. julija.

Se bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja prestavila na januar 2024?

Poslanci DZ-ja so opravili drugo obravnavo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sprejeli so vsa dopolnila vlade, tudi dopolnilo o proračunski varovalki v višini do 240 milijonov evrov. O noveli zakona bodo poslanci glasovali na naslednji seji DZ-ja.

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci Svobode, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Po prvotnem predlogu je bil začetek izvajanja predviden za 1. september, matični odbor pa je na predlog vlade sprejel dopolnilo, ki začetek zamika na 1. januar 2024.

Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) se z novelo zakona zasleduje več ciljev, med katerimi je poleg začasne zamrznitve višine prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje poudarila preprečitev morebitnega poslabšanja položaja bolnikov in morebitnih zdravstvenih socialnih stisk ter ohranitev enakih pravic zavarovancev brez dodatnih finančnih obremenitev. Med prioritetami, ki bi se jih v prihodnje morala lotiti vlada, pa je med drugim poudarila skrb za vzdržen javni zdravstveni sistem in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Poslanska razprava se je razvnela pri obravnavi vladnega dopolnila k 11. členu predloga novele, ki se nanaša na zagotavljanje kritij prihodnjih potreb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S tem namenom vlada predlaga varovalko, po kateri se za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS-ja v letu 2024 iz proračuna nameni do 240 milijonov evrov.

Po mnenju Zvonka Černača (SDS) takšnega dopolnila ni mogoče podpreti, saj bo ta le še dodatno obremenil žepe državljanov, in sicer bistveno bolj, kot so obremenjeni danes. Sredstva za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS-ja v prihodnjem letu bo namreč treba zagotoviti iz javnih sredstev, to pa pomeni, da bo novi prispevek posredno, preko višjih davkov, udaril po žepu tudi državljane, je poudaril.

"Namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja po tem zakonu uvajate obvezno dopolnilno zavarovanje, finančno pa bo povprečen družinski proračun bistveno bolj obremenjen, kot je danes. Za posameznika bo povsem vseeno, ali bo obremenitev plačal preko višjih davkov ali neposredno," je bil kritičen Černač.

Medtem ko so v opoziciji med razpravo opozarjali, da predlog novele ne predvideva ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, temveč zgolj njegovo preoblikovanje, dopolnilno zavarovanje pa bi bilo po novem obvezno, pa so v koaliciji poudarjali, da se je vlada morala odzvati na predlog povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga predlagale zavarovalnice.

S prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS-ju bodo upravičenci privarčevali do 120 evrov na leto, je poudarila poslanka Svobode Monika Pekošak. S tem ukrepom ščitijo ljudi, da ne bodo plačevali več kot doslej ter ustavlja prihodnje dvige premij zdravstvenega zavarovanja, je dodala Pekošak, med glavnimi nalogami države pa je med drugim poudarila zagotavljanje vzdržnega zdravstvenega sistema in iskanje finančnih rezerv na strani odhodkov.

Mojca Šetinc Pašek (Svoboda) pa je med drugim spomnila, da se s preoblikovanjem ali ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ukvarjajo malodane vse vlade zadnjih dvajset let. Opekel se je tudi marsikateri minister, je dodala. "O tem, kako velik je zasebni finančni interes, da sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja ostane nedotaknjen, svojsko govori informacija, ki sem jo zasledila v medijih, da je bilo samo ob tem današnjem predlogu novele in današnjih dopolnilih zabeleženih skoraj 150 registriranih lobističnih stikov," je med drugim poudarila Šetinc Pašek.

Po sprejetem načrtu naj bi bilo na področju drog med mladimi več zgodnjega ukrepanja

DZ je z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel resolucijo o nacionalnem programu na področju mamil za obdobje od leta 2023 do 2030. Dokument želi krepiti preventivo in zgodnjo intervencijo, da bi bilo novih uporabnikov mamil med mlajšo generacijo manj. Prav tako naj bi bilo manj prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.

Po opozorilu ministrstva za zdravje, ki je pripravilo program, se tako v Sloveniji kot drugje po svetu spopadamo s številnimi izzivi. Ti med drugim vključujejo hiperprodukcijo novih psihoaktivnih snovi, različna krizna in vojna žarišča, tihotapske poti in hkrati potrebo po širitvi in specializaciji preventivnih in zdravstveno-socialnih programov.

Program, ki ga je DZ sprejel danes, poudarja pomen pri razvoju določenih programov. Z njimi naj bi ohranili ali celo znižali število okuženih s HIV-om in hepatitisoma B in C ter smrti zaradi prevelikih odmerkov. Prav tako želijo pohitriti razvoj programov za psihosocialno obravnavo uporabnikov drog, za terapevtske skupnosti in komune ter za celovito okrevanje in reintegracije nekdanjih zasvojenih oseb.

Poudarjen je razvoj programov, ki bi zmanjšali socialno izključenost med uporabniki. Posebej želijo povezati aktivnosti države na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od prepovedanih substanc in alkohola, pri čemer bi posebej poudarili prizadevanje za potrebe ranljivih skupin, denimo žensk, ki so tudi uporabnice mamil. Nadgraditi pa želijo tudi programe za uporabnike mamil v zaporih.

Nacionalni program želi povezati in integrirati zbirke podatkov v državnih ustanovah in javnih zavodih, tako denimo zbirke zdravstvenih, socialnih in kriminoloških podatkov. Napovedana je nadgradnja informacijskega sistema na področju zbiranja, urejanja, obdelovanja in posredovanja podatkov s področja mamil. Sočasno se bo okrepil boj proti organiziranemu kriminalu, prepovedanemu prometu z mamili, pranju denarja in drugim oblikam kriminala, ki je povezan z mamili, je zapisano v nacionalnem programu.