Predlagane spremembe zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani je podprlo 59 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

Po predlogu, ki so ga v Inštitutu 8. marec vložili s pomočjo 5000 podpisov državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli januarja 2024. Toda parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost in mladino je ob obravnavi predlogov sprejel vladno dopolnilo, po katerem bi se spremembe začele uporabljati septembra 2027.

Predstavniki vlade so namreč opozorili, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, kar bi se po uveljavitvi sprememb zgodilo. Je pa odbor, da bi ublažil stiske otrok iz socialno šibkejših družin, še pred septembrom 2027 na predlog koalicije v zakon vnesel določilo, s katerim je razširil sedanje subvencioniranje kosil od septembra 2024. Do polne subvencije kosila bodo tako od jeseni upravičeni otroci iz najšibkejših družin.

Pravica do polne subvencije se bo tako razširila na otroke, ki živijo v gospodinjstvih, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Niso pa sprejeli dopolnila, da bi otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, imeli pravico do 50-odstotne subvencije že s prihodnjim šolskim letom, ne pa šele od septembra 2024.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je med drugim opozoril, da bi bilo treba pred uvedbo zagotavljanja kosil v okviru javne službe ugotoviti, ali je z drugačno organizacijo dela mogoče premostiti prostorske težave in težave pri vedno večjem pomanjkanju kadra, s katerimi se spoprijemajo šole.

Spomnil je, da je z zakonom predviden pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, kjer bi lahko pripravili večje število zdravih obrokov za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi izsledkov navedenega projekta bo mogoče oblikovati tudi ustrezne kadrovske normative.

V razpravi so poslanci koalicije poudarjali, da so brezplačna kosila za vse osnovnošolce obveza, saj so zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Po besedah Tatjane Greif (Levica) gre tudi za koncept šolstva. Damijan Zrim (SD) se je zavzel, da se "to področje uredi danes, enkrat za vselej". Tudi Robert Janev (Svoboda) podpira zagotovitev brezplačnih kosil za otroke iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom na osebo, ki sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda že s septembrom 2023 in da se "zgodba o brezplačni šolski prehrani implementira v letu 2027".

V opozicijskem NSi-ju so omenjeno dopolnilo podprli. Janez Cigler Kralj je pripomnil, da je izvajanje zakona "stvar koalicije, da pomaga občinam, ustanoviteljicam šol, da do dneva izvajanja tega zakona lahko razširijo jedilnice". Franci Kepa (SDS) je prepričan, da smo bogata država, da lahko omogočimo vsem osnovnošolcem brezplačne obroke, a tudi za srednješolce bi moral biti v tem zakonu po njegovem mnenju zagotovljen topel obrok.

Z Inštituta 8. marec so po sprejetju predloga sporočili, da so izjemno veseli, in poudarili, da je "javna osnovna šola eden izmed temeljnih mehanizmov kolektivne solidarnosti". Zadovoljni so, da je bil sprejet amandma, ki so ga predlagali in zagotavlja brezplačna kosila za otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine, že z začetkom novega šolskega leta.

“Veseli smo, da so nam poslanci in poslanke pri tem prisluhnili. Veseli smo, da so pokazali skrb za tiste najšibkejše. To je zmaga za solidarnost, ki je temeljna vrednota naše skupnosti. Še enkrat smo pokazali, da smo družba, ki zaščiti drug drugega," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so poudarili, da so razočarani, ker subvencije za otroke iz petega dohodkovnega razreda letos še ne bo in da se jim zdi škoda, da bodo brezplačna kosila za vse zagotovljena šele leta 2027.

Sprejeta novela zakona o javnih financah

DZ je sprejel novelo zakona o javnih financah, po kateri bodo skladno z odločbo ustavnega sodišča ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta. Za je glasovalo 53 poslancev, nihče ni bil proti. Sprejeli so tudi dopolnila koalicijskih poslanskih skupin. Kot je na današnji seji DZ-ja pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič, predlog s to določbo upošteva odločbo ustavnega sodišča iz decembra 2020 v povezavi s finančno avtonomijo omenjenih organov.

Z novelo bodo na podlagi odločbe ustavnega sodišča ustavni organi tako sami določali obseg svojega finančnega načrta in pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna ter ob koncu tekočega leta ne bodo omejeni. Novela v zakon vnaša določilo, da vlada v primeru, da z DZ-jem, državnim svetom, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic in Računskim sodiščem ne doseže soglasja, v predlog proračuna vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ti ustavni organi, ter v obrazložitev proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.

Prav tako skladno z odločbo ustavnega sodišča določa, da za te organe ne velja določba, da morajo neposredni proračunski uporabniki v času priprave rebalansa in pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministrstva za finance. Določa tudi, da se ti organi izvzamejo iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti ob koncu leta in da ne morejo biti podvrženi inšpekcijskemu postopku urada za nadzor proračuna.

Minister je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi zaznane težnje po dodatni širitvi nabora finančno neodvisnih organov. "Težko si predstavljam, da sem kot minister odgovoren za proračun, če se širi število proračunskih porabnikov, ki si sami lahko določajo svoja sredstva oziroma svoj proračun. Skratka, glede tega sem izrazito zaskrbljen," je poudaril na seji.
Novela poleg tega skladno z opozorili Računskega sodišča določa, da javni zavodi stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če tako določa poseben zakon, ter da lahko tržne dejavnosti opravljajo le pod pogojem, da bodo z njihovim izvajanjem zagotovili najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov.

Poslanci sprejeli novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij

DZ je na redni seji z 81 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij, s katero želi vlada uskladiti zakon z evropsko direktivo. Podporo noveli so na seji DZ-ja izrekli tako v koalicijskih kot opozicijskih poslanskih skupinah. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, s to novelo odpravljajo vse neskladnosti zakona z evropsko direktivo o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev.

Direktiva je bila sprejeta leta 2018, v njenem okviru pa morajo države članice EU-ja zagotoviti, da pred uvajanjem kakršnih koli zahtev za poklice poskrbijo, da so te potrebne in uravnotežene. Slovenija je direktivo v zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev prenesla v letu 2021. Decembra istega leta je nato prejela opomin Evropske komisije, ker je ta ugotovila, da ni izpolnila vseh svojih obveznosti iz te evropske direktive.

Februarja letos je Slovenija prejela obrazložilno mnenje Evropske komisije, v katerem komisija ugotavlja, da bodo s sprejemom te novele zakona vsa neskladja z evropsko direktivo tudi odpravljena, je spomnil Feketija. Državni sekretar je kot najpomembnejšo novost poudaril oceno sorazmernosti, ki bo opravljena pred vsako novo regulacijo posameznih poklicev. Oceno, s katero se bo ugotavljalo, ali je regulacija določenega poklica upravičena ali ni, bo moral pripraviti pripravljavec zakona ali drugega akta, ki regulira določen poklic.

Pri tem se bodo upoštevali predvsem narava, vsebina in učinek zakona ali pa drugega predpisa, ki omejuje dostop do ali opravljanje reguliranih poklicev. "Ocena sorazmernosti se bo izvedla objektivno in neodvisno," je ob tem zagotovil Feketija.

Nacionalni koordinator za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti in ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost, bosta v fazi medresorskega usklajevanja podala objektivno in neodvisno mnenje o oceni sorazmernosti. Takšno mnenje o oceni sorazmernosti bo zavezujoče za poklicna oziroma strokovna združenja, kadar ta opravljajo svojo oceno sorazmernosti.

DZ sprejel novelo zakona o nadzoru državne meje

Poslanci DZ-ja so z 59 glasovi za in nobenim glasom proti sprejeli vladno novelo zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol.

Predsednica odbora DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Terezija Novak je pojasnila, da novela zakona o nadzoru državne meje vzpostavlja podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire na južni meji, konkretno za tiste lastnike zemljišč, pri katerih služnost v javno korist še ni bila ustanovljena, a so imeli omejeno lastninsko pravico. Predlog vzpostavlja pogoje za njihovo enakopravno obravnavo.

Nadalje predlog novele ureja še pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol potnikov, v katerih se bodo hranili in obdelovali osebni podatki, je povzela Novak. Rok za shranjevanje teh podatkov se zaradi načela sorazmernosti skrajšuje s petih na dve leti.

DZ podprl novelo zakona o gospodarskih družbah

Z 59 glasovi za in brez glasu proti je DZ sprejel tudi vladno novelo zakona o gospodarskih družbah. Sprejeti sta bili tudi obe dopolnili koalicije. Novelo so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in NSi-ju, v SDS-u pa ji niso nasprotovali.

Kot je v torek na seji DZ-ja predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, se z novelo zakona o gospodarskih družbah v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi, in sicer digitalizacijska direktiva za uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ter mobilnostna direktiva za to, da se omogoči in uredi čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve gospodarskih družb.

Vlada želi z novelo omogočiti ustanavljanje kapitalskih družb in registracijo podružnic tujih podjetij v celoti na elektronski način. Predlagana novela med drugim omogoča registrskim sodiščem, da zavrnejo imenovanje oseb za člana organa vodenja ali nadzora, če ima prepoved izrečeno v drugi državi članici EU-ja. Z novelo se prav tako dopolnjujejo pravila za izvajanje čezmejnih združitev, popolnoma nova pa so pravila o čezmejnih preoblikovanjih in čezmejnih delitvah, ki jih do zdaj v Sloveniji posebej nismo urejali.

Prav tako uvajajo nova digitalna orodja za boljše in vključujoče korporativno upravljanje gospodarskih družb ter uvajajo pravila za izvajanje virtualnih skupščin delniških družb ter posegajo v pravila za lažje izvajanje elektronskih skupščin, je še predstavil Frangež.

Novela zakona o industrijski lastnini sprejeta

Poslanci so s 53 glasovi za in brez glasu proti sprejeli vladno novelo zakona o industrijski lastnini. Cilj novele je poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, denimo prijave patentov. Namen predlagane novele je ureditev upravnih postopkov v povezavi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

S spremembami in dopolnitvami zakona o industrijski lastnini vlada zagotavlja boljše pogoje za evropsko zaščito patentov in uveljavlja možnosti za to, da se predvsem z enotnim evropskim patentom zagotavlja širše pravno varstvo slovenske industrijske lastnine, je v torek na seji v DZ-ja pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. S potrditvijo predlaganih sprememb se je zakon uskladil tudi s sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki je začel delovati 1. junija letos.
Z novelo se določajo tudi podlage, ki bodo Uradu za intelektualno lastnino omogočale sklepanje pogodb z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev.

Novelo zakona o industrijski lastnini so podprle koalicijske poslanske skupine Svobode, SD-ja in Levice. V opozicijskih poslanskih skupinah noveli niso nasprotovali.

DZ sprejel novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj

Poslanci so s 53 glasovi za in 22 glasovi proti sprejeli novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Novela, ki so jo vložili koalicijski poslanci, predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve.

Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice s prvopodpisano poslanko Svobode Lucijo Tacer. Po njenih besedah poslanci koalicije s tem uresničujejo priporočila varuha človekovih pravic in se odzivajo na pobude EU-ja ter opozorila Sveta Evrope v povezavi s pomanjkljivo zakonodajno ureditvijo zagotavljanja pravice dostopa do odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi.

Novela tako odpravlja formalni pogoj državljanstva Slovenije ali druge države članice EU-ja za pridobitev odškodnine po tem zakonu in določa pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. To je pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve navadno nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva, je pojasnila Tacer. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove pravnemu varstvu in s tem hitreje pridobi odškodnino.

Podporo noveli zakona so v torkovi razpravi v DZ-ju napovedali v koalicijskih Gibanju Svoboda in SD-ju, v opozicijskih strankah SDS in NSi pa so imeli pomisleke ter so napovedali, da zakona ne morejo podpreti.

Poslanci sprejeli novelo zakona o sodnem registru

Poslanci so z 59 glasovi za in nobenim glasom proti sprejeli vladno novelo zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa bo novela olajšala ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij, tako da strankam ne bo nujno treba fizično obiskovati notarja ali točk za podporo poslovnim subjektom, ampak bo ustanovitev enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo v celoti mogoče opraviti prek spletne aplikacije.

Kot je v torek na seji DZ-ja dodal Šoltes, je tak predlog ustanovitve mogoče vložiti že zdaj, ni pa mogoče prek spleta opraviti vseh korakov ustanovitve. Pri ustanavljanju drugih oblik družb bo še vedno ključen notar, ki bo lahko listine sestavil ali overil prek varne avdio-videopovezave s stranko ter nato v njenem imenu vložil predlog za vpis v sodni register, je dodal.

Po Šoltesovih pojasnilih novela prispeva k večji preglednosti delovanja gospodarskih subjektov na ravni Evropske unije, pa tudi k večji zaščiti pravnega prometa v slovenskem in evropskem poslovnem okolju. V sodni register se bodo vpisali tudi podatki o podružnicah, ki jih bodo slovenske kapitalske družbe ustanovile v drugih državah članicah EU-ja in obratno. K večji preglednosti in varnosti bo prispevalo tudi vodenje dodatnih podatkov o fizičnih osebah, je dodal.

Podporo noveli so v torkovi razpravi na seji DZ-ja napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah, v največji opozicijski stranki SDS pa, da ji ne bodo nasprotovali.

Z 59 glasovi za in 22 glasovi proti so poslanke in poslanci podprli tudi dopolnitve zakona o sodniški službi. Ta ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam opravlja funkcijo za krajši delovni čas poleg sodniške funkcije v Sloveniji. Veljavni zakon namreč takšnega položaja oz. pravne praznine še ne rešuje, je poudaril državni sekretar Igor Šoltes.

Novela pomorskega zakonika čez sito DZ-ja

Državni zbor je z 58 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo pomorskega zakonika, katerega cilj je izboljšanje zagotavljanja varnosti plovbe. Večjih pomislekov že v drugi obravnavi, ki so jo poslanci opravili v torek, ni bilo zaznati.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je med poglavitnimi rešitvami novele v torek poudaril spremembe določbe o izvajanju rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe v obliki gospodarske javne službe, in sicer na način, da to vzdrževanje postane naloga Uprave RS za pomorstvo.

Poleg tega novela dopolnjuje določbo o vrstah posebnih pristanišč z novo kategorijo pristanišča; šolskim pristaniščem. Namenjeno bo za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje, je povedal Rajh.

Prav tako novela prenavlja določbe o odprtju pristanišča za javni promet ali posebne namene ter določbe o gradnji in posegih na pristaniški infrastrukturi in objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju. "Te se uskladijo z določbami gradbenega zakona," je nadaljeval državni sekretar.

Med rešitvami je med drugim poudaril še določitev pravne podlage za izvajanje stalnega videonadzora in snemanja komunikacije med udeleženci pomorskega prometa, ki se izvaja v nadzornem centru uprave za pomorstvo, in sicer "z namenom zagotavljanja varnosti plovbe ter iskanja in reševanja na morju".

Tako v koaliciji kot opoziciji so spremembe pozdravili, v SDS-ju pa so jih vendarle zaskrbele nekatere nejasnosti v povezavi s pomisleki, ki jih je izrazila državnozborska zakonodajno-pravna služba.

Sprejetje resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050

Poslanci so na seji z 52 glasovi za in 29 proti sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v obravnavo predložila vlada. Medtem ko so koalicijski poslanci poudarjali, da dokument obravnava izzive na področju razvoja prostora, so mu v SDS-u očitali, da spodbuja centralizacijo države.

Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je resolucija o strategiji prostorskega razvoja Slovenije nacionalni dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja in strateško osmislil izvajanje teritorialne kohezije v državi.

Aktualna vlada se je namreč že v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo resno lotila izzivov družbeno-prostorskega razvoja. "Obljubili smo policentrični razvoj, širša mestna območja bomo povezovali v logično celoto, podeželju pa omogočili kakovostnejše ter dostopnejše javne storitve, v prostor bomo posegali kar se da premišljeno. Verjamem, da strategija pomeni prav to – skladen razvoj Slovenije in povezanost vseh prebivalcev," je poudaril minister.

Nova dolgoročna strategija, ki bo nadomestila dokument iz leta 2004, je nastajala skoraj desetletje, pri tem pa je sodelovalo več kot 1000 različnih deležnikov z vseh ravni upravljanja in načrtovanja prostorskega razvoja, med njimi občine, razvojne agencije, izobraževalne institucije, stanovanjske in nevladne organizacije ter splošna javnost, dokument pa je po besedah Brežana pridobil tudi pozitivno mnenje glede sprejemljivosti vplivov na okolje.

Kot je še dejal minister, z novo strategijo vzpostavljajo odgovornejši odnos do prostora, upoštevajo pa tudi aktualne izzive s področja urbanizma, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, prehranske in energetske samooskrbe ter vpetosti v mednarodni prostor.

V strategiji so med drugim določeni strateški cilji na lokalni, regionalni in državni ravni, prednostne naloge ter usmeritve za dosego teh ciljev. Kot korak na poti k doseganju dolgoročnih ciljev iz dokumenta pa bo pripravljen tudi akcijski program za njegovo izvajanje do leta 2030.

O zakonskem predlogu za hitrejše uvajanje OVE dokončno na prihodnji seji

O predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) pa bodo poslanci dokončno glasovali na prihodnji seji. V opoziciji so sicer prepričani, da se predlog preveč osredotoča na sončno in vetrno energijo, v koaliciji pa menijo, da je nujen. DZ je sicer sprejel številna dopolnila koalicije.

Zakon za hitrejše uvajanje OVE bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne ter bo določil tudi, kje je sončne elektrarne obvezno postaviti. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je v torek na seji DZ-ja pojasnila, da zakonski predlog ne prinaša nobenih revolucionarnih rešitev, ki v državah okoli nas ne bi bile že udejanjene. Zakon je eden izmed potrebnih korakov za spremembo razvojne paradigme Slovenije, ki je na repu držav EU-ja, kar se tiče izrabe sončne in vetrne energije. Z izrabo samo teh dveh od narave danih virov lahko po besedah državne sekretarke pridobimo skoraj osemkrat več električne energije, kot je danes porabimo. "To je naša naravna danost. To nam je na dosegu roke, je hitro izvedljivo in poceni," je v torek poudarila Seršen.

V opozicijskih poslanskih skupinah strank SDS in NSi so zakonskemu predlogu nasprotovali, saj menijo, da se zakon preveč osredotoča na sončno in vetrno energijo, premalo pa je poudarka na geotermalni energiji in hidroenergiji.