Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pojasnil, da so z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki bo začela veljati 1. novembra, določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin.

Kot je navedel, so se v zadnjem obdobju začele pojavljati napovedi, da se bo končna cena daljinskega ogrevanja s 1. 1. 2023 začela poviševati zaradi podražitev cen zemeljskega plina na trgih – te so od 3,5-krat do štirikrat višje, kar pomeni tudi za 400-odstotno povišanje cene v primerjavi z lanskimi cenami, je razložil minister. "Da pravočasno posežemo in zamejimo končno ceno, je vlada sprejela to uredbo in tako zamejila končno ceno toplote na znosno raven, in sicer pri največjih sistemih to pomeni mesečni prihranek od 122,25 evra v Mariboru in 122,79 evra v Novi Gorici, do 146,16 evra na Jesenicah in 183,49 evra v Trbovljah." Ob tem je priznal, da so cene še vedno višje kot preteklo zimo, tudi zato, ker so sistemi daljinskega ogrevanja plin kupili že leto ali celo dve prej.

Preostali sistemi daljinskega ogrevanja, ki jih ni omenil, ne uporabljajo zemeljskega plina kot primarnega energenta oz. ga uporabljajo v manjšem deležu, je minister pojasnil, zakaj je naštel le omenjene štiri kraje.

Poleg tega so z novelo razširili nabor zaščitenih odjemalcev na vrtce, zdravstvene domove in osnovne šole, "kar pomeni, da tudi za njih s 1. 11. velja regulirana cena". Dodatno so uredili tudi institut osnovne in nadomestne oskrbe, je še razložil Kumer.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je zagotovil, da je skrb, da bi plina v Evropi zmanjkalo, popolnoma odveč, saj so skladišča skoraj polna oziroma vsaj 95-odstotno.

"Nekje do 10. novembra" intervencijski zakon o pomoči gospodarstvu

Infrastrukturni minister se je že pred sejo vlade na javni razpravi Energetski prehod Slovenije v državnem svetu dotaknil pomoči gospodarstvu. Kot je dejal, bo vlada "nekje do 10. novembra" predstavila ukrepe za omejitev drobnoprodajnih cen elektrike in plina za ključni del gospodarstva – srednje in velike porabnike –, saj želi gospodarstvu dati "jasne in znosne usmeritve za prihodnje leto".

"Ne glede na odločitev Evrope, da bo ta dodatni premislek naredila do 24. novembra, v Sloveniji ne bomo čakali. Z interventnim zakonom bomo pohiteli, zato da gospodarstvu damo zelo jasne in pa znosne usmeritve za prihodnje leto," je dejal minister. Ukrepe vladni skupini za plin in elektriko pripravljata skupaj z gospodarsko zbornico.

Pripravljajo tudi projekte, s katerimi pogledujejo še nekoliko dlje v prihodnost. "Mi moramo začeti obravnavati prihodnjo zimo. Ta zima je pokazala, da je Slovenija dobro pripravljena, da smo v preteklih štirih mesecih intenzivno pripravili elektroenergetski in plinski sistem skoraj na vsa mogoča stanja, ki se lahko zgodijo," je ocenil Kumer.

Po njegovih besedah je veliko odvisno od nas samih, ne pa vse. "Če bo Evropa takšna, kot je, solidarna, povezljiva, predvsem pa enotna, potem se nam ni treba bati. Mi smo zelo dobro pripravljeni in bomo letošnjo zimo brez večjih prask prebrodili z znosnimi cenami, nas pa enako velik izziv čaka prihodnje leto," je dejal.