Vlada v osnutku programa stabilnosti načrtuje nadaljnjo konsolidacijo javnih financ, ki bi jih do leta 2020 povsem uravnotežili. Letos je kot cilj navedla 1,6 odstotka BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja leta 2017 in 0,4 odstotka BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja leta 2019. V okviru teh načrtov je vlada tudi določila najvišji obseg izdatkov državnega proračuna kot drugih blagajn javnega financiranja.

GZS: Vlada naj zmanjša javne izdatke
Po mnenju predstavnikov delodajalcev pa ostajajo javni izdatki previsoki, fiskalni napor pa prenizek. Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije meni, da bi morala država več napora vložiti tudi v strukturne spremembe, povezane s pokojninsko blagajno, socialnimi transferji in stroški dela v javnem sektorju.

Nasprotnega mnenja pa je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki je dejal, da se izdatki v državnem proračunu že tako znižujejo, vprašanje pa je, na račun koga. Semolič je namreč prepričan, da delavci, mladi in upokojenci še dolgo ne bodo imeli nič od gospodarskega razvoja.

Sindikati: Več pozornosti namenite prihodkovni strani
Semolič obenem opozarja, da bo država presežke iz zdravstvene in pokojninske blagajne prenesla na državni proračun in na tak način zmanjšala primanjkljaj. Semolič meni, da bi morala vlada več poudarka nameniti prihodkovni strani javnih financ, a vlada namerava nasprotno znižati obremenitve najbogatejšega sloja.

Kljub kritikam pa bistvenih sprememb dokumenta, ki ga bo vlada poslala v Bruselj, ne gre pričakovati, tako je Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva pojasnila, da je vlada zavezana k spoštovanju zakona o fiskalnem pravilu in mednarodno sprejetih obveznosti.