Med najbolj neprimernimi ukrepi naštevajo zvišanje minimalne plače, zvišanje trošarin, odprava državnih investicij. V luči predvidenega upadanja fiskalnih prihodkov in šibkega gospodarstva jih skrbi tudi želja države, da na hitro zniža porabo in s tem primanjkljaj. V D&B-ju menijo, da bi vlada zaradi nizke zadolženosti lahko fiskalne ukrepe nekoliko razvlekla skozi daljše časovno odbobje in s tem ublažila ekonomske težave.

Ocenjujejo sicer, da se slovensko gospodarstvo zaradi svetovnih gibanj nekoliko krepi, a težave kot so šibko domače povpraševanje, visoka brezposelnosti in oteženi posojilni pogoji, ostajajo. Da so vladni ukrepi neprimerni, že dalj časa opozarjajo tudi domači ekonomisti, ki se v večini strinjajo tudi, da najnovejši ukrepi ne bodo učinkoviti.

"Vlada bi se morala s krizo spoprijeti na drugačen način"
Slovenija je obdržala bonitetno oceno DB2c, ki pomeni nizko tveganje. Rado Pezdir pri tem opozarja, da je, čeprav je rating dober, sporočilo bonitetne hiše jasno. Sam meni, da bi se vlada morala s krizo spoprijeti na drugačen način. "Bojim se, da bo vztrajanje pri tej ekonomski politiki vodilo v poslabšanje ocene v naslednjem obdobju, kar pomeni zelo velike težave za odplačevanje dolgov in velike strukturne težave v gospodarstvu."

Maks Tajnikar pa ob tem opozarja, da se bo razsežnost dviga minimalnih plač, ki je prizadel predvsem šibka podjetja, ki tudi med gospodarsko rastjo niso blestela, pokazala šele čez čas, je za Radio Slovenija poročal Uroš Kokošar. "Pritiski na trošarine zagotovo ne spodbujajo gospodarstva, zamrznitev nekaterih državnih investicij prav tako ne vpliva pozitivno na gospodarsko rast. Zmanjševanje plač v javnem sektorju pomeni negativen vpliv na domače končno povpraševanje," je še dejal Tajnikar.