Španiji, ki že dalj časa povzroča živčnost na finančnih trgih, se je v petek "uspešno" pridružila še Kitajska. Gospodarska rast bo v tem četrtletju verjetno nižja od pričakovanih 7,9 odstotka. Maja je indeks nabavnih menedžerjev PMI pri velikih podjetjih z aprilskih 53,3 zdrsnil na 50,4 točke, kar je najslabša letošnja vrednost. Nova naročila se zmanjšujejo, zaloge povečujejo.
DAX se je komaj obdržal nad 6.000 točkami
Dodaten "šok" za borze je bila objava svežih podatkov z ameriškega trga dela, saj je bilo maja ustvarjenih le 69 tisoč neto delovnih mest. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je danes za trenutek padel celo za štiri odstotke (na vsega 6.008 točk). Dow Jones je petkovo trgovanje začel z okrog 1,5-odstotnim padcem.
IMF: Ne pripravljamo se za pomoč Madridu
Indeks delnic največjih svetovnih podjetij MSCI je maja izgubil skoraj deset odstotkov, kar je najslabša mesečna predstava po lanskem septembru. Včerajšnja izjava direktorice IMF-a Christine Lagarde, da se sklad ne pripravlja za finančno pomoč Madridu, ni pomirila trgov. Evro še naprej izgublja, novo dveletno dno v primerjavi z ameriško valuto znaša 1,2314 dolarja. Za nafto vrste brent je treba prvič letos plačati vsega 97,71 dolarja.
Kaj bi pomenila irska zavrnitev fiskalnega pakta?
Milijarde evrov bežijo iz Španije
Kapital beži iz Španije. Podatki kažejo, da je bilo marca 66,2 milijarde evrov neto odlivov, kar je največ od začetka merjenja leta 1990. Gotovo je bilo še slabše v aprilu in maju, posebej po novici o težavah banke Bankia. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi poziva evropske voditelje k ukrepanju in svari, da ECB ne more zapolniti političnega vakuuma. Časa zmanjkuje, naslednji vrh Evropske unije (28. in 29. junij) se zdi že preveč oddaljen.
Tečaji delnic na Lj. borzi:
KRKA | +1,90 % | 42,90 EUR |
PETROL | +1,80 % | 170,00 |
MERCATOR | +1,05 % | 125,00 |
GORENJE | +0,22 % | 4,90 |
TRIGLAV | -0,00 % | 12,21 |
TELEKOM | -0,16 % | 68,89 |
NOVA KBM | -0,79 % | 2,381 |
LUKA KOPER | -3,60 % | 8,83 |
Negativen donos nemških obveznic
Cene desetletnih in 30-letnih nemških obveznic so dosegle rekordno vrednost, njihov donos pa je posledično padel rekordno nizko. Pri dveletnih obveznicah je donos celo negativen, kar pomeni, da dobiš vrnjenega manj denarja, kot si ga vložil. V šali bi lahko rekli, da je bilo tako tudi pri grških obveznicah, saj so vlagatelji dobili manj, kot so vložili, a seveda s to razliko, da so morali nehote pristati na takšen scenarij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje