Spremembe v svetu ECB-ja
Predlog reforme, ki ga je svet EU-ja že sprejel, potrditi pa ga morajo še parlamenti držav članic, predvideva, da bi po vstopu novih držav v evroobmočje poleg vseh članov izvršnega odbora pravico do glasovanja imelo največ 15 predsednikov centralnih bank: s tem bi bilo v svetu - če prištejemo še glasove članov izvršnega odbora - na voljo 21 glasov. Sedanji način odločanja v svetu ECB-ja, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora in vseh 12 predsednikov centralnih bank držav evroobmočja, je tak, da ima pri glasovanjih na voljo en glas.

Rotacijski sistem odločanja?
Če pa bi se število držav članic evropske gospodarske in denarne unije (EMU) povečalo na več kot 15, bi stopil v veljavo rotacijski sistem, ki bi po posebnem ključu omogočal sodelovanje vseh držav pri oblikovanju skupne monetarne politike. Teža glasov guvernerjev bi bila odvisna od relativne velikosti gospodarstva znotraj evroobmočja. Na podlagi tega kriterija bi bile v Uniji sedemindvajsetih držav članic vlade držav razdeljene v več skupin: prva, ki bi imela štiri glasove, bi združevala guvernerje petih najmočnejših držav, druga skupina bi imela osem glasov, v njej pa bi lahko bilo največ 14 držav, zadnja skupina bi imela tri glasove.

Guvernerji držav bi se pri glasovanju izmenjevali, kar pomeni, da bi bila stopnja pogostnosti glasovanja države v prvi skupini 80-odstotna, v drugi skupini 57-odstotna, v tretji pa le 38-odstotna. Omenjeni sistem naj bi začel veljati, ko bo članic EMU-ja 22 ali več, do takrat pa bosta v veljavi le dve glasovalni skupini: v prvo kategorijo bo uvrščenih pet držav, ki si bodo delile štiri glasove, v drugo kategorijo pa bodo uvrščene vse preostale države, ki si bodo razdelile preostalih 11 glasov.