Ruska tiskovna agencija Ria Novosti je konec oktobra poročala, da se je glede na podatke ruskih statistikov precej povečal uvoz in izvoz blaga med EU-jem in Rusijo, tako na letni kot na mesečni ravni. Čeprav je EU uvedel številne omejevalne ukrepe proti Rusiji zaradi vojaškega napada na Ukrajino. Med drugim tudi gospodarske sankcije v določenih gospodarskih sektorjih.

Šest držav EU-ja je po navedbah Ria Novosti julija na letni ravni povečalo izvoz blaga v Rusijo, 16 držav EU-ja pa je povečalo uvoz ruskega blaga. Med državami uvoznicami iz Rusije pa, kot navajajo, prednjači Slovenija, saj naj bi se uvoz iz Rusije na letni ravni povečal kar za šestkrat, na drugem mestu je Ciper (3,4-krat), tretja je Češka (3,1-krat), sledijo Grčija (trikrat) in Italija (2,2-krat).

Med državami, ki so še precej povečale uvoz iz Rusije, so navedli še Bolgarijo (95 odstotkov), Belgijo (za 89 odstotkov), Madžarsko (za 77 odstotkov), Španijo (za 68 odstotkov), Slovaško (za 21 odstotkov), Luksemburg (za 16 odstotkov), Avstrijo (za 12 odstotkov), Nemčijo (za 10 odstotkov), Nizozemsko (za 15 odstotkov), Romunijo (za devet odstotkov) in Hrvaško (2 odstotka).

Julija sta po podatkih ruskih statistikov pri izvozu blaga v Rusijo izmed držav EU-ja prednjačili Hrvaška (18,4 milijona evrov) in Slovenija (98 milijonov evrov), kar je 59 oziroma 56 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom.

Izvoz blaga so na letni ravni povečale tudi Estonija (za 16 odstotkov), Bolgarija (za deset odstotkov), Avstrija (za pet odstotkov) in Latvija (za odstotek).

Osem držav EU-ja je julija povečalo izvoz v Rusijo tudi na mesečni ravni, med njimi Slovenija.

Med osmerico so prednjačile Romunija (izvoz povečan za 78 odstotkov), Litva (za 28 odstotkov) in Nizozemska (21 odstotkov).

Ruski podatek o julijskem izvozu blaga iz Slovenije v Rusijo je skoraj enak podatku državnega statističnega urada (Surs), saj je julija izvoz v Rusijo znašal 97,97 milijona evrov. Po podatkih Sursa pa je uvoz iz Rusije lani znašal nekaj več kot 350 milijonov evrov, letos do konca julija pa je že presegel 850 milijonov.

Kaj je vzrok, da se kljub zaostrovanju gospodarskih sankcij povečuje slovensko trgovanje z Rusijo?

Kot je za MMC pojasnil glavni ekonomist pri GZS-ju, Bojan Ivanc, zadnji dosegljivi podatki o neposredni trgovinski menjavi z Rusijo (posredna menjava prek tretjih držav ni zajeta) v prvih letošnjih osmih mesecih kažejo, da je uvoz iz Rusije letos znašal že 887 milijonov evrov, kar je precej več kot v istem obdobju lani, ko je znašal 241 milijonov evrov. "To je posledica predvsem višjih nabav naftnih derivatov in njihove rasti cene ter rasti cen zemeljskega plina," je navedel Ivanc.

Izvoz Slovenije v Rusijo, kot pravi Ivanc, se je v tem obdobju sicer povečal s 557 na 677 milijonov evrov, kar je bilo predvsem posledica večje rasti izvoza zdravil in kemijskih učinkovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji zdravil. "Zadnje je povezano predvsem z delovanjem največje slovenske naložbe v Rusiji, ki je v lasti slovenskega farmacevtskega podjetja," je dodal.

Kot so še poudarili na GZS-ju, gospodarski embargo ni vezan na proizvode, kjer se krepi trgovinska menjava med Slovenijo in Rusijo. V Rusijo pa se ne izvažajo vsi proizvodi, ki so na seznamu prepovedi izvoza, in sicer je to predvsem blago, ki ima mogočo dvojno rabo (za vojaške namene).

Kaj Slovenija izvaža v Rusijo in kaj uvaža iz nje?

Po podatkih GZS-ja pri uvozu blaga iz Rusije v Slovenijo prednjačijo nafta in naftni derivati (samo letošnjega junija jih je Slovenija uvozila za nekaj manj kot 208 milijonov evrov) ter plin.

Med preostalimi uvoznimi izdelki, ki so letos na mesečni ravni presegli milijonske zneske, so še organski kemični proizvodi, gnojila, železo in jeklo, lesni izdelki, medicinski in farmacevtski izdelki ter barvne kovine.

Med izvoznim blagom v Rusijo pa trenutno prevladujejo medicinski in farmacevtski proizvodi, organski kemični proizvodi, električni stroji in naprave, industrijski stroji za splošno rabo ter tudi za posebne vrste industrije, kovinski izdelki, barvne kovine, mineralni proizvodi, papir in karton, kemični proizvodi, toaletni izdelki …

Gospodarski embargo EU-ja velja le za določene uvozne in izvozne izdelke

Po podatkih Evropskega sveta med gospodarske sankcije proti Rusiji med drugim sodijo prepoved uvoza premoga, prepoved uvoza nafte z nekaterimi izjemami, prepoved izvoza blaga in tehnologij v naftnem sektorju, prepoved novih naložb v ruski energetski sektor, prepoved vstopa ruskim in beloruskim cestnim prevoznikom v EU, prepoved izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo, ki bi lahko prispevali k ruskim obrambnim in varnostnim zmogljivostim, prepoved trgovine z orožjem in s strelnim orožjem za civilno uporabo, prepoved trgovine s strelivom, z vojaškimi vozili in s paravojaško opremo, prepoved uvoza železa, jekla, lesa, cementa in plastike ter zlata, prepoved uvoza morskih sadežev in žganih pijač, alkoholnih pijač, cigaret, nakita in kozmetike ...