Minister Jernej Vrtovec je spomnil, da je Teš lani ustvaril za okoli 250 milijonov evrov izgube, cena CO2-kuponov pa se je približala 65 evrom. To po njegovem mnenju narekuje izreden tempo vladnih odločitev.

"Glede strategije izstopa iz premoga ministrstvo predlaga letnico 2033. To je optimalna letnica, ko lahko zagotovimo tudi dovolj finančnih sredstev za prestrukturiranje regije. Od Evropske komisije lahko v prvi fazi prejmemo okoli 240 milijonov evrov denarja, ki ga lahko vežemo na različne razpise," je dejal minister.

Ob tem je poudaril, da vlada ljudi ne bo pustila samih, ampak bo regiji pomagala, da se skupaj z izobraževalnim sistemom prestrukturira in da skupaj zagotovijo novih 5000 delovnih mest. Strategija je po njegovih zagotovilih pripravljena in jo nameravajo predložiti vladi, nato pa bi jo do 1. oktobra tudi potrdili.

Po njegovem mnenju je pri odločanju predvsem treba upoštevati rast cen kuponov in da je HSE tri četrtine teh nabavil po vrednosti okoli 20 evrov, naslednje leto pa bodo ti bistveno dražji. Tudi druge napovedi so takšne, da lahko po njegovem mnenju v naslednjem letu pričakujejo okoli 100 milijonov evrov negativnega kapitala.

"Če želimo stabilizirati skupino HSE, potem se moramo dogovoriti o letnici izstopa iz premoga. Finančne razmere okoli Teša so takšne, da če država nič ne naredi, smo lahko naslednje leto pred tem, da gre Teš v stečaj. Priča bomo temu, da bo opuščanje premoga nenadzorovano, česar pa si nihče ne želi," je opozoril Vrtovec.

Po njegovem mnenju je zato v iskanju dokončnih rešitev treba imeti odprt dialog z Evropsko komisijo, saj se zdi pomoč in prestrukturiranje znotraj skupine HSE skoraj neizvedljiva oziroma bi to bila nedovoljena pomoč. Tudi morebitno dokapitalizacijo države bi bilo po njegovem mnenju treba uskladiti z Brusljem, saj bi šlo za finančno pomoč za nekaj, kar Evropska komisija zahteva, da opustimo.

Infrastrukturni minister je sicer poudaril še, da je v Šaleški dolini zelo veliko znanja na področju pridobivanja električne energije, vendar trendi v svetu kažejo, da bo plin najverjetneje prehodni energent za naslednjih 30 ali 40 let. Ob opuščanju premoga bo treba zagotoviti neki zunanji vir, to pa bi lahko bil tudi plin.

"Infrastruktura v Tešu je že vzpostavljena, znanja je dovolj, zato ne vidim večjih težav, da gremo v to," je še dejal in dodal, da časa za odločanje ni več veliko. Odločitve je treba sprejeti do konca leta in do takrat tudi pripraviti ter sprejeti zakon o postopnem zapiranju rudnika.

Strategija predvideva le 500 novih delovnih mest

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je tudi sešel z velenjskim županom Petrom Dermolom glede izstopa regije iz premoga. Dermol se pod strategijo izstopa iz premoga ne bi podpisal, ker je v njej premalo zavez, vezanih na nova delovna mesta. Strategija namreč predvideva do leta 2030 500 novih delovnih mest v savinjsko-šaleški regiji, po oceni Dermola pa bi jih potrebovali okrog 5000.

Tudi sama letnica izstopa iz premoga, ki je določena za leto 2033, mora dajati dovolj časa za izpeljavo vseh postopkov. Od države pričakuje pravočasno sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.

Napovedal je, da se bo prihodnje leto končno začela sanacija Kidričeve ceste v Velenju, potrjen pa je tudi projekt gradnje kolesarske povezave Velenje‒Huda luknja.

Glede nadomestnega vira ogrevanja, ki ga za zdaj zagotavlja Teš, je Dermol dejal, da si ne želijo biti več odvisni od energetskih družb. Po Dermolovih besedah mora to zadevo prevzeti Komunalno podjetje Velenje. Velenjska občina je sicer izkazala interes za zagotavljanje toplotne energije z monosežigom komunalnega blata, razmišljajo tudi o uporabi geotermalne energije iz Topolšice.

V Šoštanju se po besedah direktorja občinske uprave Draga Korena pripravljajo, tudi z gradnjo nove poslovne cone. Naslednje leto bo vsaj nekaj sto novih delovnih mest v podjetju Turna, zato jih za zdaj bolj skrbi zagotovitev delovne sile.

"Težko je reči, kdaj je najboljši čas za zaprtje. Kadar koli to bo, pa bo težko vsaj za nekatere, kot je vselej ob zapiranju večjega števila delovnih mest. Potruditi se moramo, da ne pride do socialne bombe," je dodal.

Sindikat bi premog ukinil 2042

Nad zastavljeno letnico zaprtja pa niso navdušeni sindikalni predstavniki. Po besedah Branka Sevčnikarja je odločitev o njej popolnoma napačna, saj si v špekulativnih časih cen kuponov CO2 takšne napake po njegovem mnenju ne bi smeli dovoliti.

Napovedal je, da so socialni partnerji izrabili vse možnosti, ki so jih v teh procesih imeli, in očital, da niso bili deležni nobene temeljite javne razprave. Pozval je k morebitnemu ponovnemu premisleku, saj pozneje vrnitve nazaj ni. Njihove analize so pokazale, da je še najprimernejša letnica 2042, ki je sprejemljiva tudi za EU.

Zadnji rok je leto 2033

Po besedah državnega sekretarja Blaža Košoroka je letnica 2033 predlog strokovne skupine, kakšna bo politična odločitev, pa je stvar razprave vlade, zato je treba na dokončno odločitev še počakati.

Za reševanje finančnega položaja HSE-ja je po njegovih besedah na mizi več rešitev, ki pa jih za zdaj še temeljito preučujejo. Med temi omenja modernizacijski sklad, drug predlog je podnebni sklad, vendar za nove projekte, medtem ko bosta HSE in Teš morala za tekoče poslovanje poskrbeti sama. Še ena od možnosti je tudi mehanizem CRM, ki pa je časovno omejen do leta 2025.

"Teš predstavlja tretjino slovenske energetike, zato ne moremo kar zamahniti z roko, da bo zdaj tega konec. Ta prihodnji izpad bo treba v naslednjih od 10 do 12 letih z nečim nadomestiti, predvsem z obnovljivimi viri energije, ki pa so nezanesljivi, lahko tudi z uporabo zemeljskega plina, pa tudi z razmislekom o drugem bloku nuklearne elektrarne," je dejal Košorok.

Generalni direktor Premogovnika Janez Rošer je dejal, da ta trenutek projektov, ki bi rešili situacijo, ni. Na eni strani imajo veliko željo ohraniti to energetsko lokacijo, kar pa za sabo ne bo potegnilo velikega števila zdaj zaposlenih. Premogovnik razpolaga z zemljišči, ki so še del aktivne infrastrukture, a bodo postopoma šla v drugo rabo.

"Zapiranje bo zahtevalo svoj čas in s pametnim pristopom ter odgovornim ravnanjem vseh lahko ljudem omogočimo mehke metode upokojevanja ali prekvalifikacij. Ko bo prišel dan, nas čaka nekaj let intenzivnega dela, da spravimo premogovnik v primerno obliko in bo potrebnih še vsaj nekaj sto zaposlenih. To nam daje nekaj manevrskega prostora," je dejal Rošer, ki si ne želi, da bi ponovili napake iz Zasavja.