elekomove delnice so padle na vsega 115,9 evra, kar je najmanj, odkar so oktobra leta 2006 začele kotirati na Ljubljanski borzi.
Delnice so zlasti poleti 2007, ko je cena presegla 500 evrov, veljale za vročo zgodbo, kjer ni manjkalo idej, kako visoko se bo še povzpela cena, vendar se špekulacije o prevzemu niso uresničile. Sledila je finančna kriza, ki se pozna tudi na slabših poslovnih rezultatih. Če je bilo leta 2006 dobička še za več kot 100 milijonov evrov, ga je bilo lani le še za 24,6 milijona, zadnje četrtletje pa je bilo negativno, saj je bilo za 9,5 milijona evrov izgube. Niti dividendna donosnost ni primerljiva s sorodnimi podjetji. Nekateri vlagatelji so izgubili živce in enotni tečaj Telekoma je v petek zgrmel še za pet odstotkov navzdol.
Le en sklenjen posel z Lukinimi delnicami
Slovenski borzni indeks (3.953), ki je že v četrtek končal pod mejo 4.000 točk, se je znižal za 1,1 odstotka in pristal najnižje po lanskem maju. Februarska izguba znaša štiri odstotke. S skoraj 600 tisoč evri so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za pol odstotka in teden končale pri 64,4 evra. Potem ko so tuje banke večinoma precej višje postavili ciljno vrednost Krkinih delnic, so bili analitiki pri francoski BNP Paribas precej bolj konservativni in so ciljno ceno postavili le na 67 evrov. Podražile so se delnice Nove KBM, Gorenja in Luke, vendar je treba dodati, da je bil promet s temi papirji nizek. Z Lukinimi delnicami je bil sklenjen samo en posel, in sicer pri 23,8 evra.
Tečaji delnic v prvi kotaciji:
KRKA | -0,54 % | 64,50 EUR |
PETROL | -1,79 % | 301,19 |
TELEKOM | -5,02 % | 117,27 |
MERCATOR | -0,13 % | 160,04 |
NOVA KBM | +0,34 % | 11,75 |
GORENJE | +0,15 % | 13,20 |
LUKA KOPER | +2,90 % | 23,80 |
INTEREUROPA | -0,18 % | 5,60 |
V ZDA dvomi o nadaljnjem okrevanju
Kar nekaj črnih oblakov se je v četrtek zgrnilo nad največje delniške trge na svetu. Najprej v obliki grožnje, da bodo bonitetne hiše Grčiji morda že v naslednjem mesecu spet znižale oceno kreditne sposobnosti, kar posledično pomeni še višje obresti na grški dolg. Popoldne je iz ZDA prišel podatek o januarskem padcu naročil trajnih dobrin in o spet zelo neprepričljivem tedenskem poročilu s trga dela o številu prošenj za denarna nadomestila v času brezposelnosti. Vedno več je dvomov o nadaljnjem okrevanju ameriškega gospodarstva in če bodo makroekonomski podatki še naprej neprepričljivi, bodo delniški indeksi izgubljali tisto, kar so silovito pridobivali od lanskega marca.
Visoka lanska izguba banke Lloyds
Indeks Dow Jones (10.321 točk) je med trgovanjem padel vse do 10.185 točk, na koncu pa je bil le pol odstotka pod zaključno sredino vrednostjo. Da se je v zadnjem delu trgovanja razpoloženje precej popravilo, gre zasluga tudi špekulacijam, da naj bi Applove delnice kmalu cepili v razmerju 4:1. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (996 točk) je padel za 1,7 odstotka, pri čemer so največ izgubile delnice energetskih in bančnih podjetij. Izjema je bila Royal Bank of Scotland, ki se je zaradi spodbudnih rezultatov njenega investicijskega bančništva podražila za šest odstotkov. V petek dopoldne so se delnice Frankfurtu in Londonu (kljub temu, da je banka Lloyds objavila, da je imela lani 6,3 milijarde funtov izgube) podražile.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje