Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač se je namreč v četrtek v Moskvi sestal s predstavniki ruskega ministrstva za energetiko. Kaj sta se strani dogovorili, ni znano, na ministrstvu pa so poudarili, da vsebine sporazuma ne morejo komentirati, dokler pogajanja ne bodo končana.

"Pri taki vsebini sporazuma so pogajanja zahtevna in je težko časovno predvideti končno uskladitev," so dejali. Ob tem so spomnili, da je v pogajalskih izhodiščih državnega zbora zapisana zahteva po sedežu skupnega podjetja v Sloveniji in zahteva po najmanj 50-odstotnem solastniškem deležu v podjetju, tako da v pogajanjih od teh dveh zahtev ne morejo odstopati.

Storjen velik korak naprej?
Po poročanju časopisa Dnevnik pa naj bi slovenska in ruska stran storili velik korak naprej k podpisu meddržavnega sporazuma. Obe strani naj bi v sporazum vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo.

Prvotnemu osnutku sporazuma, ki sta ga Slovenija in Rusija v zadnjem letu že skoraj v celoti uskladili, namreč v Bruslju bolj ali manj javno nasprotujejo.

Kot še pojasnjuje časnik, naj bi imel ruski Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež. To pa bi pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega svežnja, ki je začel veljati v začetku septembra.

Ta jasno določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU-ja podjetjem iz tako imenovanih tretjih držav, torej tudi iz Rusije.

Pogajanja bi morala biti končana konec septembra
Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik v začetku septembra dejal, da se bodo pogajanja o plinovodu Južni tok čez Slovenijo končala predvidoma konec meseca, torej septembra. Za pospešitev pogajanj sta se v začetku septembra zavzela slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin.