Izvršnica je listina, ki vsebuje navedeno brezpogojno denarno obveznost dolžnika, piše v predlogu novele zakona, objavljenem na spletnih straneh ministrstva za finance. Z njo daje podpisnik nepreklicno pooblastilo banki, da sredstva, za katera se je obvezal na izvršnici, izplača z dolžnikovega računa, hkrati pa imetniku izvršnice omogoča, da se poplača iz sredstev na katerem koli računu dolžnika pri kateri koli banki.

Bistvo izvršnice je, da omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti. Predlog novele zakona bo do 17. junija v javni obravnavi. Podobno vlogo ima sicer tudi menica, a medtem ko banka menice ni dolžna zadržati in je plačati, ko sredstva prispejo na dolžnikov račun, pa to dolžnost vpeljuje izvršnica.
Ker je ta instrument do dolžnika zelo strog, ga lahko izdajo le gospodarske družbe. Izvršnica tudi ne posega v izvršbo, saj se lahko dolžnikova sredstva izplačajo le z računov, ki niso blokirani zaradi izvršbe, pojasnjujejo na ministrstvu.

Brez javne objave ne bo učinka
Da bi zaščitili dolžnika, je v predlog novele zakona vključena tudi določba, po kateri izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register Ajpesa. Ko bo plačana, se bo iz registra izbrisala.

Med drugimi predlaganimi novostmi so še odprava dozdajšnje ureditve, po kateri so plačilni roki nad 120 dni prepovedani, na novo pa se določa najmanjši znesek, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot, in sicer bo ta znašal 250 evrov. Povezanim družbam se v pobot ne bo treba prijavljati, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.