Mitja Gaspari je prepričan, da še nismo zamudili priložnosti za izbiro po kateri poti bomo šli v prihodnosti. Foto: MMC RTV SLO
Mitja Gaspari je prepričan, da še nismo zamudili priložnosti za izbiro po kateri poti bomo šli v prihodnosti. Foto: MMC RTV SLO

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs meni, da bo na današnjem koalicijskem vrhu treba resno spregovoriti o vprašanju vzdržnosti javnih financ. "Kako naprej, je temeljno vprašanje, ki se postavlja pred koalicijo," je dejala. Treba je tudi zagotoviti, da bodo z enako količino sredstev in manj zaposlenimi v javnem sektorju učinkovitejši. Izpostavila je, da je vlada v preteklosti sprejela sklepe, zaradi katerih bi moralo biti letos že 3.200 manj zaposlenih v javnih službah.

Po besedah razvojnega ministra Mitje Gasparija, je njegov predlog v usklajevanju o prenovljenem zakonu tudi to, da bi lahko državni zbor ta zakonska določila spreminjal zgolj z dvotretjinsko večino. Vlada naj bi sicer predlog zakona v parlamentarno proceduro po njegovih predvidevanjih poslala do konca aprila. V DZ-ju Gaspari za tako odločitev pričakuje tudi podporo opozicije.

Dolg države je sicer lani dosegel 37,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po načrtih vlade naj bi v letu 2012 dosegel okoli 43 odstotkov in se nato do leta 2015 stabiliziral pri okoli 40 odstotkih BDP-ja.

Javno garantirani dolg podjetij zunaj sektorja država (npr. Dars in Slovenske železnice) in poroštva bankam v okviru jamstvenih shem pa so lani po ocenah ministrstva za finance dosegli 7,38 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka BDP-ja. Od tega je zgolj javno garantirani dolg Darsa znašal okoli devet odstotkov BDP-ja.

Večja verodostojnost in izpolnjene zahteve
Omenjeni ukrepi bi po Gasparijevem mnenju povečali verodostojnost Slovenije na finančnih trgih in izpolnili zavezo iz t. i. pakta za evro, ki so ga voditelji držav in vlad območja evra potrdili na neformalnem srečanju pretekli konec tedna.

V paktu za evro so sicer zastavljeni štirje temeljni cilji, in sicer spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti, bolj nedorečeno formulacijo pa namenja tudi možnosti usklajevanja davčnih politik.

Pri tem bodo sicer morale države zagotoviti določeno trajnost zavez, na primer z vnosom v ustavo ali okvirni zakon. Gaspari pri tem sicer ne vidi potrebe po vnosu zgornje meje dolga v ustavo, kot je to storila Nemčija. Prepričan je, da bi imela zahtevana dvotretjinska večina v DZ-ju podoben učinek.

Moramo se zganiti
Minister je tudi poudaril, da bo Slovenija, če ne bo sprejela potrebnih sprememb, zaostala v razvoju. Ponovil je, da stanje v Sloveniji trenutno še ni tako slabo, da ne bi država še vedno imela svobodne izbire o tem, po kateri poti želi iti.

Za sledenje ciljem pakta za evro in novega okrepljenega mehanizma gospodarskega upravljanja v EU-ju pa bodo po Gasparijevih besedah potrebni številni ostri ukrepi, predvsem na javnofinančnem področju. Ob tem je izpostavil nujnost sprejetja pokojninske in zdravstvene reforme, prenovo javnega sektorja, ter boljše upravljanje s šestimi milijardami evrov kapitalskih naložb države.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs meni, da bo na današnjem koalicijskem vrhu treba resno spregovoriti o vprašanju vzdržnosti javnih financ. "Kako naprej, je temeljno vprašanje, ki se postavlja pred koalicijo," je dejala. Treba je tudi zagotoviti, da bodo z enako količino sredstev in manj zaposlenimi v javnem sektorju učinkovitejši. Izpostavila je, da je vlada v preteklosti sprejela sklepe, zaradi katerih bi moralo biti letos že 3.200 manj zaposlenih v javnih službah.