Tudi tokrat je bila v ospredju novomeška Krka. Ob 166 milijonih SIT prometa so se njene delnice podražile za 0,8 odstotka, na 48.334 SIT. Po prometu sledijo Petrolove delnice, katerih tečaj se skoraj ni spremenil in znaša 46.676. Tako pri Krki kot pri Petrolu je cena zadnjega posla nižja od enotnih tečajev, pri Krki 48.071, pri Petrolu pa 46.201. Očitno lahko za konec sicer zelo uspešnega tedna pričakujemo popravek navzdol, ki pa naj bi bil le kratkoročen.

Opazno, za odstotek in pol, se je spet popravil tečaj Luke Koper, ki zdaj znaša 5.810 SIT. Med prometnejšimi delnicami se je Intereuropa pocenila skoraj za odstotek (5.407 SIT), tečaj Gorenja (4.737 SIT) in Živil (17.485 SIT) pa je skoraj nespremenjen. Žito je dražje za odstotek (34.643 SIT), Sava pa za dva (27.842 SIT). Nekaj manj kot odstotek vrednosti so izgubile delnice Mercatorja in Aerodroma. V borzni kotaciji sta bili zaradi svežnjev najprometnejši republiški obveznici 51. in 53. izdaje. Z obema skupaj je bilo za več kot pol milijarde SIT prometa, enotni tečaj pa se ni spremenil. Slovenski borzni indeks je med trgovanjem presegel 3.600 točk, končal pa s plus 0,24 odstotka in je vreden rekordnih 3586,86 točke. Če gledamo pribitek v letu 2003, rekord nekoliko zbledi. SBI20 je namreč od 1. januarja višji le za 7,4 odstotka.

Na prostem trgu je bilo največ prometa z Infond holdingom (-0,77 odstotka) in idom Triglav steber 1 (-0,18 odstotka), vendar je bil v rednem trgovanju promet nizek. Dvojke so se spet podražile, a tokrat zelo zmerno. Tečaj Nacionalne finančne družbe 2 je skoraj dosegel 60 SIT. PIX se je zvišal za 0,33 odstotka, na 3070,36. Najpomembnejše podjetniške delnice na prostem trgu so se pocenile.

Najprej dolar, zdaj nafta
Potem ko je kazalo, da se je dogajanje na največjih borzah sveta po valutnih pretresih umirilo, je v torek za novo razburjenje poskrbel Opec. Organizacija držav izvoznic nafte se je namreč odločila, da bo za 3,5 odstotka znižala kvote načrpane nafte. Dnevna ponudba se bo tako zmanjšala za 900.000 sodov. Cena nafte, ki je od začetka septembra padla za 15 odstotkov in bila najnižja v zadnjih štirih mesecih, je porasla za okrog 5 odstotkov, danes pa šla še za okrog pol dolarja navzgor (cena brenta je v Londonu presegla 27 dolarjev za sod). Vlagatelji so se ustrašili, da bodo višje cene energije ogrozile okrevanje svetovnega gospodarstva, zato je bil odziv borz logičen. V sredo je le London končal s plusom, prvim po treh dneh. Frankfurtski DAX je izgubil kar 3 odstotke. V ZDA se je Dow Jones znižal za poldrugi odstotek, na 9.425,51 točke, Nasdaq pa kar za tri odstotke, na 1843,69 točke. Četrtek ni prinesel preobrata - Tokio rahlo navzdol, Evropa prav tako. Izjema je le Frankfurt, kjer so se razveselili indeksa pogojev in pričakovanj inštituta Ifo. V največji evropski ekonomiji je porasel petič zapored, vendar z dodatkom, da utegnejo višje cene nafte ogroziti okrevanje.

Zlato se približuje ceni 400 dolarjev za unčo
Zlato se je v Evropi v četrtek dopoldne podražilo na najvišjo vrednost v zadnjih več kot sedmih letih. Zaradi višjih cen nafte (vlagatelji se z nakupom zlata zavarujejo proti inflaciji) in šibkega dolarja (vlagatelji iščejo varno zatočišče) je cena presegla 390 dolarjev za unčo. Po mnenju analitikov naj bi zlato letos prvič po marcu 1996 tudi preseglo magično mejo 400 dolarjev za unčo.