Logično bi bilo, da bi vlagatelji po podatku, da je bruto domači proizvod v tretjem četrtletju porasel za 3,5 odstotka, navdušeno kupovali delnice, vendar je novica povzročila le enodnevno rast delniških indeksov. V četrtek je namreč Dow Jones porasel za 200 točk, a že dan pozneje doživel največji enodnevni padec po juliju. Njegova vrednost je v petek zdrsnila za 2,5 odstotka. V vsem tednu je Dow izgubil 2,6 odstotka, v mesecu oktobru pa je ostal nespremenjen. Preostala vodilna indeksa, S&P 500 in Nasdaq, sta oktobra po sedmih zaporednih mesecih rasti prvič izgubljala.

Kaj bo, ko vladnih spodbud ne bo več?
Hkrati se je indeks volatilnosti, ki meri nervozo na Wall Streetu, v petek zvišal za 24 odstotkov, kar je največji enodnevni porast po lanskem oktobru. Vlagatelje skrbi, ker je 3,5-odstotna rast BDP-ja le posledica vladnih ukrepov. Dejstvo je, da se največje svetovno gospodarstvo še ni postavilo na noge. Kaj se bo zgodilo, ko monetarnih in fiskalnih spodbud ne bo več? Ker potrošnik očitno izgublja moč (v petek je bil objavljen podatek, da je potrošniška poraba septembra nazadovala za pol odstotka v primerjavi z avgustom), bo ob nižjem trošenju države nova recesija skoraj neizogibna. V zadnjem letošnjem četrtletju sicer ekonomisti pričakujejo pozitivno rast, toda manjšo kot v tretjem tromesečju.

Bo brezposelnost še pod 10 odstotki?
V naslednjem tednu se bodo spet sestali ameriški centralni bankirji in v sredo bodo vlagatelji poskušali ugotoviti, kdaj bo Fed začel višati obresti, ki so trenutno takorekoč ničelne. Če se bo to zgodilo prej od pričakovanj, bodo delniški trgi najverjetneje doživeli hud udarec. V petek bodo ključni sveži podatki s trga dela. Oktobrska brezposelnost naj bi porasla na 9,9 odstotka. Slabši podatek bo šok za indekse. Sezona objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov se bliža koncu. Ford, edini ameriški avtomobilski proizvajalec, ki se je izognil bankrotu, jih bo sporočil v ponedeljek in njegove bilance bodo dali del odgovora na vprašanje, kako se avtomobilskemu tržišču pozna konec vladnega programa "cash for clunkers".

V pričakovanju večjega popravka
Zelo verjetno je, da se je torej na delniških trgih le začel popravek, ki ga številni pričakujejo že od poletja. V zadnjem obdobju je bilo na trgu enostavno preveč optimizma in preveč upanja, da bo imela recesija obliko črke V. Vlagatelji so evforično pozdravljali četrtletne poslovne rezultate, ki pa so bili boljši od pričakovanj le zaradi krčenja stroškov. Ta proces je zdaj končan in korporacije bodo morale svoje delničarje spet prepričati z višjimi prihodki. Toda kako, ko pa je potrošnik izčrpan in ob vedno višji brezposelnosti gleda na vsak dolar? Newyorški indeks S&P 500 je zdaj 5,6 odstotka pod letošnjim vrhom, doseženim 19. oktobra. Popravek utegne biti tudi 20-odstoten, nihče pa ne verjame, da bi omenjeni indeks lahko padel pod marčevsko 12-letno dno.

Obrat na deviznem trgu
V zadnjem oktobrskem tednu je bilo burno tudi na deviznem trgu. Dolar je najprej zdrsnil do ravni 1,5064 dolarja za evro, nato pa začel pridobivati. Vzorec je postal že tradicionalen: ko borze pridobivajo, vlagatelje mine apetit po dolarju, ko se na delniške trge naseli pesimizem, dolar pridobiva in postane varno zatočišče. Za evro je bilo treba ob koncu tedna plačati 1,473 dolarja. Posledično so se pocenile surovine in plemenite kovine. Lahka nafta je zdrsnila na 77 dolarjev, seveda pa ji ni "nagajal" le močnejši dolar, ampak tudi podatek o slabšem potrošniškem zaupanju v ZDA. Vseeno je bil oktobrski pribitek lahke nafte zelo visok - devetodstoten.

Ta teden največ izgubila Nova KBM
Na Ljubljanski borzi je bilo zadnji teden za 10,7 milijona evrov prometa. Slovenski borzni indeks (4.382 točk) je na tedenski ravni izgubil 1,26 odstotka, se pa lahko pohvali z rahlim porastom na mesečni ravni. Delnice Krke so še naprej daleč najprometnejše. Teden so kljub slabemu začetku sklenile pri 72,70 evra. V prvi polovici tedna so Krkine delnice prodajali predvsem tuji vlagatelji. Medtem smo dočakali tudi prve poslovne rezultate. Nova KBM je imela v obdobju 1. januar-30. september 14,7 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je več kot prepolovljen rezultat glede na isto lansko obdobje. Mercator je v tem obdobju ustvaril 17,6 milijona evrov čistega dobička oziroma 51,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.