Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki, ki jih označujemo s kratico NSRAO, so predvsem orodja, predmeti, odslužene naprave in oblačila, ki so bili v stiku z radioaktivnimi snovmi in oddajajo ionizirajoče sevanje. Da se njihovo sevanje izenači z okolico, traja približno 300 let.

ARAO je začetek gradnje objekta označil za nov mejnik pri gradnji odlagališča. "Gre za gradnjo prvega samostojnega jedrskega objekta v samostojni Sloveniji, ki je od samega začetka zahteval posebno pozornost tako pri umeščanju kot pri načrtovanju. Izkop podpornega zidu za izgradnjo odlagalnega silosa in izgradnja silosa, ki ju začenjamo danes, pa predstavljata najpomembnejši del gradnje odlagališča," so v sporočilu navedli direktorja agencije Sandija Virška.

Vodja izgradnje odlagališča NSRAO Špela Mechora je pojasnila, da gre za edinstveni koncept odlagališča, in sicer pripovršinski tip odlagališča, ki je bil na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) prepoznan kot primer dobre prakse.

"Odlagališče, zgrajeno na takšen način, predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi in okolje, kar je bilo že dokazano z obsežnimi varnostnimi analizami v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja," zagotavlja Mechora.

Sorodna novica Kam bo Slovenija odložila svoje radioaktivne odpadke?

Gradnja silosa, v katerem bodo shranjeni odpadki, je najzahtevnejši del gradnje odlagališča, so pojasnili aprila ob podpisu pogodbe z izvajalci. Notranji premer silosa bo 27,3 metra, segal pa bo od 20 do okoli 60 metrov pod površje. Vanj bodo lahko v 10 plasteh zložili 990 zabojnikov z odpadki.

Vrednost gradnje jedrskega objekta je nekaj manj kot 93 milijonov evrov, gradi ga konzorcij družb Riko ter Kolektor, CGP in Kostak.

Odlagališče naj bi poskusno začelo obratovati leta 2027. V njem bodo najprej skladiščili omejene količine odpadkov, na začetku leta 2028 pa se bo začela prva faza obratovanja, je aprila pojasnil Viršek. V okviru te faze bodo vanj preselili odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek), kjer nastane 90 odstotkov NSRAO v Sloveniji, in iz osrednjega skladišča v Brinju pri Ljubljani, kjer so shranjeni NSRAO iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti.

Sledila bo od 10- do 15-letna faza mirovanja, ko se bo predvidoma po letu 2040 začelo zapiranje Neka, pa bo sledila še druga faza obratovanja. Takrat bodo v skladišče odložili še odpadke, ki bodo do takrat nastali v Neku, in odpadke iz njene razgradnje. Odlagališče naj bi zaprli leta 2059. Po samem zaprtju je načrtovanih 50 let aktivne faze nadzora in nato še 250 let pasivnega nadzora objekta. Pri tem bo lahko samo območje nad silosom v tako rekoč neomejeno rabo prešlo že kmalu po zaprtju, je povedal Viršek.