Letos manjši pridelek zaradi suše
Letošnji pridelek bo glede na visoke temperature in posledično sušo nižji kot lani, ko so hmeljarji pridelali 2.300 ton hmelja. Kolikšen bo izpad pridelka, še ni možno natančno napovedati, saj bo to odvisno od vremenskih razmer do konca tedna. To je povedala predstavnica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Irena Friškovec

Še je upanje za poznejše sorte hmelja
Visoke temperature negativno vplivajo tudi na poznejše sorte hmelja, kot je npr. aurora, saj vročina zavira rast hmeljskih storžev. Če se bodo vremenski pogoji izboljšali, je možno pričakovati, da bo pri kasnejših hmeljskih kultivarjih pridelek povprečen. Sicer je hmelj letos začel cveteti celo šest tednov prej, kot je dolgoletno povprečje. Prvi cvetovi so se pojavili že 20. maja. V Sloveniji je s hmeljem zasejanih 1.650 hektarjev površin, 49 hektarjev pa je prvoletnih nasadov. Savinjski golding je zasejan na 15 odstotkih vseh hmeljskih površin, aurora pa na 60 odstotkih.

Trg hmelja obvladujejo tri trgovske hiše
Na vprašanje, kakšna je letos odkupna cena hmelja, je Martin Pavlovič z inštituta za hmeljarstvo odgovoril, da je ta odvisno od več parametrov ter od povpraševanja in ponudbe na svetovnem trgu. Za pogodbene količine hmelja, ki so dogovorjene z večletnimi pogodbami, je možno iztržiti med 2,5 do tri evre za kilogram suhega hmelja. Nekatere sorte hmelja, po katerih je veliko povpraševanje, se prodajajo po dnevnih cenah, ki lahko nekajkrat presegajo cene za pogodbene količine hmelja. Pavlovič je še dejal, da je letošnja cena ostala na lanski ravni in da na njeno višino vpliva tudi konkurenca na svetovnem trgu ter organiziranost samih hmeljarjev. Sicer svetovni hmeljarski trg obvladujejo tri trgovske hiše, ki s cenami hmelja pogosto špekulirajo.