Kljub podnebnim spremembam, ki vplivajo na to dejavnost, so tam prepričani, da bo to ostala glavna kmetijska dejavnost, saj gre pri tem za tradicijo, možnosti pa po poročanju Večera vidijo tudi v turizmu, in sicer z obnovo starih hmeljarn.

V Sloveniji pridelujemo več kot 17 različnih sort hmelja, prevladujeta sorti aurora in savinjski golding. Pridelava hmelja je pri nas izrazito izvozno naravnana, saj se 90 odstotkov pridelanega hmelja izvozi, največ v države EU-ja. Med obiranjem hmelja priložnost za zaslužek ponavadi najde veliko sezonskih delavcev.

Tudi v svetovnem in evropskem merilu ima slovenska pridelava hmelja svoje mesto, saj pridelamo 3 odstotke svetovne pridelave, kar nas uvršča na četrto mesto v Evropi in na peto na svetu. Hmelj je eden izmed redkih kmetijskih pridelkov pri katerih ima Slovenija pozitivno zunanje trgovinsko bilanco, so zapisali na spletni strani kmetijskega ministrstva. Po treh letih zmanjševanja se je izvoz hmelja v letu 2003 povečal.

Pridelovalne površine se zmanjšujejo
Pridelava hmelja je omejena na območje Savinjske doline, Ptujsko polje, Posavje in Dravsko dolino. V registru pridelovalcev hmelja ima 158 pridelovalcev vpisanih več kot 1.500 hektarov hmeljišč. Površine hmeljišč v Sloveniji, kjer zasedajo okrog odstotkek vseh njivskih površin, in tudi na svetovni ravni se zmanjšujejo. Tehnologija varjenja piva se je spremenila v smeri manjše porabe hmelja, zato lahko v prihodnje pričakujemo padanje cen hmelja in s tem tudi zmanjšanje površin hmeljišč.

Letošnje vremenske razmere so pridelavo hmelja oklestile za 20 do 30 odstotkov, skupaj pa naj bi hmeljarji pridelali 2.100 do 2.200 ton hmelja. Lani so obrali 2.500 ton.