Ni še minil en mesec nove ameriške administracije, ko je predsednik Donald Trump napovedal vrsto ukrepov proti trgovskim partnericam ZDA. Z večjimi carinami se bodo spoprijele ameriške sosede Kanada in Mehika, Kitajska je v odzivu na nove dajatve že zagrozila s svojimi ukrepi, v novo trgovinsko vojno pa vstopa tudi Evropska unija.

Vendar se Trump ni zadovoljil le z novo trgovinsko vojno, ampak je nakazal tudi nekaj ozemeljskih apetitov ZDA. Zaželel si je Grenlandijo, neodvisno ozemlje pod upravo Danske, Kanadčanom pa dejal, da bi jim bilo boljše kot 51. zvezna država ZDA.

Ekonomist Rok Spruk s Fakultete za ekonomijo Univerze v Ljubljani za MMC pravi, da dejanja administracije kažejo, da Trump s svojimi grožnjami misli resno. "Kakšne posledice bo imela ta trgovinska vojna, je odvisno, kako se bodo odzvale potencialne žrtve Trumpove politike. Tukaj sta pa predvsem Evropska unija in Kitajska, in če bosta sprejeli vrsto prostotrgovinskih in naložbenih sporazumov, bo to lahko relativno nevtraliziralo učinek Trumpove politike – ki pa bo seveda katastrofalna," pravi makroekonomist.

"Če pa sodelovanja med Evropo, Kitajsko, Indijo in ostalimi velesilami ne bo, bodo ti negativni učinki te trgovinske vojne, ki se že odvija, večji," poudarja Spruk. Negativni posegi v mednarodno menjavo imajo hitre vplive na produktivnost, plače in ostale gospodarske kazalce. "Zato je najboljši ukrep, ki ga lahko sprejmejo te države in ti trgovinski institucionalni bloki, ki so zdaj na Trumpovem seznamu, boljše sodelovanje. To učinka njegove trgovinske vojne ne bo izničilo, ga pa lahko relativno nevtralizira," poudarja ekonomist.

Trump udaril po sosedah

ZDA in Kanada sta imela doslej enega največjih dvostranskih trgovinskih sporazumov na svetu, v katerem sta bila še posebej povezana energetski in avtomobilski trg, navaja služba za raziskave ameriškega kongresa. Povezava sloni na trgovskem sporazumu o svobodni trgovini iz leta 1989, ki mu je leta 1994 sledil sporazum NAFTA, podkrepljena pa je bila še z dogovorom USMCA med ZDA, Mehiko in Kanado leta 2020.

Trump je 1. februarja izdal izvršni ukaz o uvedbi 25-odstotnih carin na kanadski uvoz (10-odstotni na uvoz energije). Carine, ki naj bi začele veljati 4. februarja, so bile začasno ustavljene za najmanj 30 dni. Kanadska vlada je že napovedala, da se bo nanje odzvala s 25-odstotnimi carinami. Predsednik kanadske vlade Justin Trudeau je izjavil, da Kanada razmišlja tudi o necarinskih ukrepih, povezanih s ključnimi minerali, energijo in drugimi področji.

Kanada je bila leta 2024 tretji največji vir uvoženega blaga v ZDA (v vrednosti 413 milijard dolarjev) in glavni cilj ameriškega izvoza (v vrednosti 349 milijard dolarjev). Če upoštevamo trgovino z blagom in storitvami, navaja ameriški statistični urad, je bila Kanada leta 2023 največja trgovinska partnerica ZDA in je vanjo izvozila 77 odstotkov svojega blaga ter skoraj polovico svojega blaga iz ZDA tudi uvozila. Druga največja trgovska partnerica ZDA je Mehika, ki v severno sosedo izvozi približno 80 odstotkov vsega izvoza. Za Kanado je tudi drugi največji izvozni trg.

"Trump je zdaj z izvršnim dekretom postavil nevaren precedens, ki je v bistvu uničil institucionalne temelje severnoameriškega prostotrgovinskega območja," opozarja Spruk. Donald Trump je carinske ukrepe proti sosedama ZDA zagovarjal zaradi "izjemne grožnje, ki jo predstavljajo tujci in mamila, vključno s smrtonosnim fentanilom". Svoje gospodarske ukrepe Trump upravičuje tudi z zagovarjanjem domačega gospodarstva ter javnosti vztrajno skuša prikazati, da gre za protekcionistične ukrepe ter vračanje delovnih mest v ZDA, nekdanji trgovinski partnerji pa naj bi ZDA le izkoriščali, saj da imajo z njo velike trgovinske presežke. Podobne, a ne tako skrajne, ukrepe je izvedel že v prejšnjem mandatu, kjer je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla, vendar ekonomisti pozitivnih učinkov na število delovnih mest v industriji niso zaznali.

Carine bodo občutili prav Američani

Trump je med volilno kampanjo svojim volivcem tudi dejal, da carine "ne bodo strošek za vas, temveč za drugo državo", kar so ekonomisti skoraj soglasno označili za zavajajoče. "Trumpova utemeljitev je v popolnem nasprotju z ustaljeno ekonomsko teorijo, se pravi z ugotovitvami v literaturi zadnjih desetletij, kjer ni teoretskih ali empiričnih dokazov, da trgovinski protekcionizem spodbuja blaginjo," poudarja Spruk. "Trumpova ekonomska ekipa, v kateri so problematični ljudje – tudi z osebnostnega vidika, ne le, da jim primanjkuje kvalifikacij –, bo morala razložiti, kako lahko višja cena domačega proizvoda spodbuja blaginjo," trdi Spruk, ki opozarja na veliko neizkušenost Trumpove administracije, ki je na vrhovna mesta imenoval popolnoma neprimerne ljudi.

"Če so v predsedniški administraciji kot ekonomski ali varnostni svetovalci zaposleni izobraženi ljudje, ki so uveljavljeni strokovnjaki, bi ti znali preprečiti takšna stopnjevanja in preprosto povedati, kdaj je dovolj," pravi Spruk. "Trenutna Trumpova ekipa nima niti enega takega človeka. Ob vsem kadru, ki ga imajo ZDA, državne politike vodijo komentatorji s televizijske postaje Fox News," opozarja Spruk.

Resna grožnja za ameriško gospodarstvo

Carine na tuje proizvode res lahko zmanjšajo izvoz iz države trgovske partnerice, vendar bodo razliko v ceni krili domači potrošniki ali podjetja, ki blago ali storitve uvažajo. "Carina namreč ceno svetovnega proizvoda ali storitve približa višji domači ravni, kar pa pomeni, da imajo na eni strani potrošniki izgubo svojega presežka, po drugi strani pa izgubo doživi tudi proizvajalčev presežek, saj carina v bistvu poveča kratkoročni produkcijski presežek relativno manj učinkovitih domačih proizvajalcev," opozarja Spruk.

Nove dajatve naj bi spodbudile tudi domačo proizvodnjo, vendar teh zmožnosti ZDA nimajo, koristi pa bodo imeli le nekateri domači proizvajalci. "Obseg potencialnih domačih proizvajalcev v ZDA, bodisi jeklarske bodisi gradbene industrije, se je z deindustrializacijo skrčil, kar pa pomeni, da z manjšim številom članov postanejo bolje organizirana interesna skupina, ki ima lažji dostop do oblikovalcev politik," opozarja Spruk in dodaja, da to za njih ni nihče drug kot Trumpova administracija.

"Nekateri ekonomisti sicer pravijo, da je Trump bolj naklonjen gospodarstvu, vendar je pri tem moje vprašanje: kateremu gospodarstvu?" se sprašuje Spruk ter pri tem omeni, da je bil gospodarski program Trumpove demokratske protikandidatke Kamale Harris za malo in srednje gospodarstvo bistveno boljši ter je ponudil številne reformne predloge, ki bi omejili moč velikih, predvsem podatkovnih korporacij.

"Če bi se te politike, ki jih je Trump sprožil v svetu, dejansko izpolnile in se obdržale še štiri leta, bi to lahko resno zatreslo temelje ameriškega gospodarstva," opozarja Spruk. Trgovinske vojne so lahko uvertura v to, kaj lahko pričakujemo na področju zunanje politike, pravi sogovornik, ki predvideva, da Trumpova administracija pri svojih ambicijah ne bo popustila.

Odgovor na trgovinsko vojno možen z večjim sodelovanjem

Najboljše makroekonomsko zavarovanje proti trgovinski vojni in proti uvedbi carin s strani velikih trgovinskih partnerjev je zelo dobro svetovno diverzificiran trgovinski portfelj, ki je bolj odporen na negativne trgovinske investicijske šoke, poudarja makroekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.

"Kar pomeni, da država ne sme biti preveč odvisna od le enega trgovskega partnerja, da bi unilateralni ukrep, kot je bil Trumpov, sprožila takšne makroekonomske učinke," pravi Spruk. Majhnim državam je pri tem lažje, saj so lahko bolj odzivne in prilagodljive, še dodaja, velike države pa si ne morejo privoščiti brezkončnih tehnoloških dirk, kot jih trenutno izvajati ZDA in Kitajska na področju umetne inteligence. Raznolik mednarodni trgovinski portfelj pa bi v kitajskem primeru pomenilo manj trgovine z ZDA, več trgovine z Evropo, mogoče z Latinsko Ameriko in ostalimi deli Azije, pravi Spruk.

Sorodna novica Bruselj napoveduje odločne in sorazmerne ukrepe na ameriške carine

Stara celina z novimi težavami

Evropski finančni ministri še niso soglasni, na kakšen način naj bi se uprli ameriški administraciji. Ali bi se mu uprli ter s tem izzvali še ostrejše ukrepe ameriškega predsednika, z umirjenim pristopom pa bi ga lahko spodbudili, da zahteva še več. V Trumpovih rokah ni le ameriška gospodarska moč, ampak tudi vojaška. Trump namreč "ni izključil" vojaškega posredovanja, če Danska ne bi ZDA prepustila Grenlandije, v njegovih rokah pa je tudi nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini. EU vojne, ki se preveša v četrto leto, z oslabljenim vojaškim proračunom ne bi zmogel financirati.

Evropa se je na Trumpove besedne izgrede v njegovem prejšnjem mandatu odzvala večinoma umirjeno, korak k ostrejšemu pristopu pa je v torek naredila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Carine so davki – slabi za podjetja in še slabši za potrošnike," je dejala. Dodala je, da "neupravičene" carine na jeklo in aluminij, ki jih je predstavil Trump, "ne bodo ostale brez odgovora". Z 12. marcem bodo namreč začele veljati Trumpove carine na uvoz jekla in aluminija, kjer izjema nista ne Evropska unija in ne njena nekdanja članica Združeno kraljestvo.

Evropska unija ima poleg prihajajoče trgovinske vojne tudi notranje težave, pri katerih zamuja z iskanjem rešitev. Velika težava je predvsem neugodna demografska slika, opozarja sogovornik. "V Evropi se spopadamo z izzivi staranja in ne vem, kako se bo v 20 letih večina držav Evropske unije spopadla s takšnim fiskalnim bremenom pokojninskih izdatkov," pravi ekonomist. Zmanjšanje finančnih izdatkov za pokojnine bi veliko starejšega prebivalstva pahnila v revščino, za rešitev te težave pa bo moral EU najti inovativne rešitve.

Obenem se je povečala vrzel med zahodom in vzhodom EU-ja. Vzhodna Evropa, ki še vedno ima institucionalne težave glede spoštovanja demokratičnih principov, se je ekonomsko razvila, zahodna Evropa pa je začela na gospodarskem področju šepati.

Drug dejavnik, ki lahko državam omogoči, da niso tako dovzetne za trgovinske šoke, je znanstveno sodelovanje. Evropa skupaj s Slovenijo se je na žalost po letu 2015 svetu premalo odprla, mednarodna menjava pa namreč ni samo trgovinski sporazum, poudarja Spruk, in vključuje tudi znanstveno in univerzitetno sodelovanje. "Živimo v dobi velikih geopolitičnih sprememb, mogoče celo tektonskih, kjer ZDA postajajo neke vrste tihi agresor. Agresorja pa lahko najbolje izolirate tako, da se povežete z žrtvami njegove agresije, naj bo to Kitajska, Mehika in Kanada ali srednja Amerika. Evropska unija bi lahko zelo veliko pripomogla k temu, da z državami srednje Amerike sprejme skupni bilateralni sporazum za izmenjavo na področju trgovine in znanosti. Te sporazume je treba tudi izvajati, kar pomeni, da morajo biti proaktivna tako podjetja z gospodarsko diplomacijo kot zunanja politika države," pravi ekonomist.

Odsev Trumpove politike tudi v osrčju Evrope

Evropa je na žalost v zadnjem desetletju pri določenih odločitvah v varnostnih in gospodarskih vprašanjih v svetu preprosto preveč sledila ameriškemu vlaku, kot na primer, ko so ZDA s Trumpom sprožile trgovinsko vojno proti Kitajski, kar je bila velika napaka, je prepričan Spruk. Zato si Evropa v času sedanje ameriške administracije ne sme privoščiti ustvarjanja sovražnikov, zato bo morala sprejeti vrsto ukrepov, s katerimi bi svoje trgovinske odnose z Azijo, predvsem s Kitajsko, normalizirala.

Evropske države so se ob nedavnem predlogu o carinah na kitajske električne avtomobile izrazito polarizirale. Slovenija se pri tem ni postavila na stran, ki je hotela kljub gospodarski krizi v Evropi zagnati trgovinsko vojno proti Kitajski, pravi Spruk.

"EU-jev mehanizem za okrevanje in odpornost tudi ne bo v največjo pomoč, če bo EU ostal tako odvisen od ene države, ki je sicer bila štiri leta kooperativna, po enem mesecu nove administracije pa je obrnila ploščo," še poudarja Spruk.

Vendar Spruk opozori še na del evropske politike, ki se vse bolj zgleduje po Trumpu, in predstavlja notranjo težavo. Skrajna desnica, ki v javnomnenjskih raziskavah in na evropskih volitvah dosega vse boljše uspehe, je po prepričanjih in gospodarskih politikah zelo podobna Trumpu ter ponuja zelo protekcionistične ukrepe, kar pa je preskok od nekdanje desnice, ki je bila ekonomsko veliko bolj liberalna.

Sorodna novica Kitajska zaradi ameriških carin napovedala povračilne ukrepe ter sprožila postopek pri WTO-ju

Peking napovedal protiukrepe

Kitajska je na Trumpove 10-odstotne carine napovedala povračilne ukrepe. Kitajski zunanji minister je sporočil, da se bo država na ravnanje ameriške administracije pritožila Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Uvoz iz ZDA bo obremenjen s 15-odstotnimi carinami na zemeljski plin in premog ter 10-odstotnimi na surovo nafto in kmetijske stroje. Peking je ob tem napovedal še protimonopolno preiskavo iskalnika Google ter nekatera ameriška podjetja.

S svojevrstnimi težavami se srečuje tudi kitajsko gospodarstvo. "Kitajska je zdaj država s še vedno srednje visokim dohodkom na prebivalca, vendar ima izjemno hitro starajoče prebivalstvo," poudarja Spruk. "Kar pomeni, da bo imela podobne težave, kot jih ima Evropa: prezgodnja deindustrializacija, demografska neravnovesja in podobno."

Ekonomske napovedi gospodarske rasti so relativno negotove, še dodaja sogovornik, če pa bo Kitajska še naprej ohranjala elan na področju tehnološkega razvoja, kot je umetna inteligenca, lahko dolgoročno seveda tudi parira ZDA, poudarja sogovornik. Nedavno je na primer razvila odprtokodni sistem jezikovne umetne inteligence DeepSeek, kar je zelo razburilo ameriške investitorje.

"Kitajska ima tukaj tudi prednost, ker se Trump demokracij ne boji, boji se pa samodržcev in diktatur, zato bo po mojem mnenju Trump oziroma njegova administracija relativno bolj previden, ker so vložki bistveno večji kot pri Evropi, ki je danes na žalost nihče več ne jemlje resno, niti na področju umetne inteligence, niti na področju zagonskih podjetij," je do evropske politike kritičen Spruk.

Če bo šla Kitajska v smer večje zaprtosti, potem bo težje prenesla ta trgovinski šok, ki ga sprožajo ZDA, kar bo prineslo tudi negativne posledice za samo svetovno gospodarstvo, opozarja Spruk, ki dodaja, da težave kitajskemu gospodarstvu ne bi predstavljal le večji izolacionizem, temveč tudi notranja politika.

"Na dolgi rok države, ki so šle v poglabljanje avtoritarnega nadzora, s tem zavrejo ustvarjalne procese in inovacije," pravi Spruk in dodaja, da ima Kitajska slabo razvito podjetniško kulturo. "Določene avtoritarne države imajo relativno aktivno civilno družbo – npr. Rusija je pod Vladimirjem Putinom civilno družbo popolnoma uničila – Kitajska pa se tega prepleta družbenih interesov loteva bolj sodelovalno." Poleg demografskih težav bo njen uspeh odvisen od tega, ali ji bo uspelo ohranjati svojo konkurenčno prednost v razvoju tehnologije, kar pa dolgoročno pomeni, da bo morala Kitajska ustvariti relativno živo civilno družbo, ki bo stremela k srednjemu razredu. S tem bo morala komunistična partija sprejeti tudi določene politične kompromise, poudarja sogovornik, kar pomeni manjši nadzor družbe prek institucionalnih mehanizmov.

Trump – travma razočaranega delavskega razreda

"Trumpov nastop je nedvomno sprožil plaz sprememb, po drugi strani pa se je preostanek sveta nekako prebudil in ugotovil, da to ni le težava neke kratkoročne patologije v ameriškem vrhu in da imamo v svetu resno težavo," pravi Spruk. ZDA bodo morale dokazati preostanku sveta, da so lahko konstruktiven partner.

"Prej ali slej se bo v ZDA vrnila demokratska administracija, vendar se bo morala vprašati, kaj je povzročilo vzpon takšnega predsednika na oblast," opozarja Spruk. Demokratska stranka je v času globalizacije popolnoma pozabila na svojo ključno volilno bazo – delavski razred. "Na koncu smo prišli do paradoksa, da je ameriški delavski razred podprl gospodarske politike republikancev, ki nasprotujejo njihovim ekonomskim interesom," poudarja sogovornik. Trump je že v predvolilni kampanji napovedoval, da bo znižal davke na dobiček in davke na dohodek od pravnih oseb, prav tako se je že lotil ukinjanja regulativnih institucij, ki ščitijo potrošnike.

"Dokler si ameriški demokrati ne bodo razjasnili, da so po drugi svetovni vojni počasi in vztrajno pozabili nagovarjati interese delavskega razreda, se ne bo nič spremenilo," sklene Spruk.