Cene urana so po nesreči v jedrski elektrarni Fukušimi leta 2011 padle, vendar v zadnjih nekaj letih znova naraščajo. Na trg jedrskega goriva močno vplivajo geopolitične razmere, predvsem vojna v Ukrajini in posledične sankcije proti Rusiji, ki so otežile tudi nekatere dobavne poti iz Azije. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se skupno povpraševanje po uranu v naslednjem desetletju znatno povečalo, predvsem zaradi podaljšanja dobe delovanja jedrskih elektrarn, ustavitve upokojevanja elektrarn in uporabe jedrske energije za druge namene.

Vendar gibanja na trgu jedrskega goriva kažejo, da največje težave v dobavni verigi ne predstavlja uran, temveč njegova predelava in obogatitev, kjer pa ima na svetovnem trgu pomembno vlogo Rusija. Cene predelanega ter obogatenega urana in goriva za jedrske reaktorje so od začetka leta 2022 naraščale veliko hitreje kot cena urana. Financial Times navaja, da se je cena obogatenega urana od leta 2022 kar potrojila.

Samo lani so povprečne cene urana glede na prejšnje leto narasle za 26 odstotkov, stroški bogatenja urana pa so se povečali za 55 odstotkov, navaja evropska Agencija za oskrbo Euratom (ESA).

Evropa krenila v nakupovanje goriva

ESA je v poročilu za leto 2023 navedla, da so potrebe po jedrskem gorivu stabilne, vendar so kljub temu evropski porabniki jedrskega goriva v preteklem letu kupili več goriva, kot so ga naložili v reaktorje, kar je predvsem posledica geopolitičnih napetosti zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Obseg nakupov se je lani v primerjavi z letom 2022 povečal za 24 odstotkov, glavni razlog pa je bilo predvsem kopičenje zalog. Izvor urana je kljub majhnim spremembam v tržnem deležu lani ostal podoben kot leto prej. Več kot 91 odstotkov naravnega urana, dobavljenega v EU-ju, je prišlo iz štirih držav: Kanade (32,94-odstotni delež), Rusije (23,45-odstotni delež), Kazahstana (21 odstotkov) in Nigra (14,33 odstotka).

Povečanje uvoza goriva za reaktorje ruske izdelave

Norveški okoljski sklad Bellona je poročal, da se je uvoz svežega jedrskega goriva iz Rusije v države EU-ja v finančnem smislu povečal za več kot dvakrat. Če so države EU-ja leta 2022 za rusko jedrsko gorivo plačale skupaj 280 milijonov evrov, se je ta znesek lani več kot podvojil, na 686 milijonov evrov. Količinsko to pomeni povečanje s 314 ton jedrskega goriva na 573 ton. Večji nakupi jedrskega goriva nakazujejo, da si želijo države zagotoviti rezerve goriva v primeru nadaljnjih zaostritev sankcij.

Velik del goriva iz Rusije je namreč namenjen 19 reaktorjem VVER, razvitih v Sovjetski zvezi, ki so nameščeni v petih državah članicah – na Češkem, Finskem, Slovaškem, Madžarskem in v Bolgariji.

Češka je tako povečala ruske dobave za skoraj dvakrat – z 90 ton leta 2022 na 199 ton leta 2023, saj si je zaradi odvisnosti od ruskega goriva za jedrske elektrarne, ki proizvedejo 40 odstotkov električne energije državi, prizadeva povečati zaloge.

Uvoz jedrskega goriva se je lani najbolj povečal na Slovaškem. Z 80 ton v prejšnjih letih se je skoraj potrojil, na 229 ton v letu 2023. Za povečanje zalog si prizadeva tudi Madžarska, Finska pa je medtem zmanjšala nabavo ruskega jedrskega goriva za skoraj polovico.

Jedrske elektrarne v EU-ju skušajo diverzificirati svoje vire jedrskega goriva, zlasti za reaktorje VVER, navaja ESA, tako trenutno le Madžarska nima jasnih načrtov za zamenjavo ruskega jedrskega goriva z alternativnim.

Poskus zmanjševanja odvisnosti od Rusije

Težav pa ne predstavljajo le spremembe dostopnosti uranove rude, saj je analiza trgov, ki jo je leta 2023 izdelal ESA, pokazala, da Zahod zaostaja predvsem v sektorjih pretvorbe in obogatitve urana. Obeti za prihodnost jedrskega trga so tako negotovi, poudarja ESA, saj se bo vrzel v zmogljivostih pretvorbe na Zahodu lahko le še povečala zaradi okrepljenega zanimanja za jedrsko proizvodnjo.

ESA navaja, da je trg pretvorbe urana odvisen od majhnega števila obratov po vsem svetu. Trg je v preteklosti doživljal precejšnja nihanja, vendar nobeno ni bilo tako izrazito kot nedavni skok cen.

Ključnega pomena bodo tako naložbe v zagotavljanje zanesljive oskrbe, za kar pa je potrebno stabilno tržno okolje. Vendar tukaj težave predstavljajo konkurenčne cene ruske jedrske rude in goriva, kar postavlja pod vprašaj donosnost dolgoročnih naložb v elektrarne, še navaja ESA.

Države skupine Sapporo 5 (Kanada, Francija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) so si lani zadale cilj vzpostaviti svetovni trg z jedrskim gorivom, s čimer bi dolgoročno zmanjšale odvisnost od Rusije.

ZDA in EU vlagajo v obrate za predelavo urana

ZDA so maja letos prepovedale uvoz obogatenega urana iz Rusije. Glavni uvoznik v ZDA je poleg Kanade s 27 odstotki uvoženega urana še Kazahstan (25 odstotkov). Vendar ima Rusija, ki je bila leta 2022 tretja izvoznica v ZDA z 12 odstotki, ključno vlogo v verigi oskrbe z jedrskim gorivom, predvsem zaradi pretvorbe in bogatenja urana. Ameriška administracija si je zato zadala cilj, da uvoz iz Rusije opusti do leta 2027.

Po mnenju inštituta Atlantic Council je eden največjih izzivov, s katerim se spopada ameriška jedrska industrija, vprašanje, ali lahko nadomesti ruski obogateni uran z lastno proizvodnjo ali menjavo uvoznika.

Na začetku letošnjega leta so prvič po osmih letih v ZDA začeli delovati trije rudniki urana. Vendar sta pridobivanje urana in njegova obogatitev dva ločena procesa, v ZDA pa je bilo obogatenje urana mogoče le v obratu v Novi Mehiki, ki je v lasti podjetja Urenco, multinacionalke, ki je last britanske in nizozemske vlade ter nemških energetskih podjetij.

ZDA so tako že začele vlagati v svoje domače zmogljivosti. Tovarna za pretvorbo urana pri Metropolis v Illinoisu je po šestih letih ponovno začela predelovati rudo. Širjenje zmogljivosti v ZDA in Evropi sta napovedala Urenco in francoska družba Orano, vendar ESA opozarja, da njune skupne zmogljivosti ne zadostujejo za oskrbo vseh reaktorjev zunaj Rusije in Kitajske.

Povečanje predelave načrtuje tudi Velika Britanija, ki je lani s 13 milijoni funtov sofinancirala tovarno pretvorbe urana Springfields podjetja Westinghouse pri Lancashiru v Angliji. Načrti niso novi, vendar so jih pred tem opustili tudi zaradi gospodarskih razlogov.

Orano je na predelovalnem obratu Philippe Coste v Franciji dosegel 12-odstotno povečanje proizvodnje, ki se bo predvidoma nadaljevala do leta 2025. Povečanje proizvodnje obogatenega urana načrtuje tudi kanadsko podjetje Cameco.

Težave v osrednji Aziji

Kazatomprom, kazahstanski državni upravitelj za izvoz in uvoz urana in njegovih spojin, je opozoril, da je zaradi vojne v Ukrajini in vse večjega pritiska Moskve in Peking vse težje oskrbuje Zahod.

Kazahstan proizvede 43 odstotkov urana na svetu, lani je 49 odstotkov urana poslal na azijski trg, 32 odstotkov v Evropo in 19 odstotkov na ameriški trg.

Financial Times je poročal, da bi Kazatomprom lahko večino izvoza usmeril na azijski trg, vendar se ne želi omejiti samo na enega kupca, čeprav cenejši transport prek Sankt Peterburga zaradi sankcij ni več mogoč. Družba, katere 75-odstotni lastnik je kazahstanska država, skuša kljub višji ceni najti nove dobavne poti čez Kaspijsko morje, Azerbajdžan, Gruzijo in Črno morje.

Ker si po eni strani Evropa želi pretrgati energetsko odvisnost od Rusije, po drugi pa Kazahstan in druge srednjeazijske države, ki v večini izvažajo surovine, hočejo razpršiti svoj izvoz, bi to zanje predstavljalo priložnost, da se obrnejo k zahodnim trgom.

Vendar bi lahko vpliv Rusije na južno sosedo ogrozil dobavo na Zahod. Rosatom, ruski jedrski monopolist, ima delež v petih od 14 nahajališč družbe Kazatomprom in prejema 20 odstotkov proizvodnje v državi, država pa je pod močnim političnim vplivom severne sosede. Dodaten izziv predstavlja to, da sta Rusija in Kitajska prevzeli vodstvo pri gradnji novih jedrskih elektrarn po vsem svetu.

Geopolitični premiki v Afriki

Vojaški udar v Nigru julija 2023 je v Franciji sprožil zaskrbljenost zaradi rudarjenja urana, ki ga v državi izvaja francoska skupina Orano, in mogočih posledic za energetsko neodvisnost Francije. Francija potrebuje za svojih 56 reaktorjev okoli 8000 ton urana letno, navaja Le Monde, Niger pa je njen tretji največji dobavitelj urana.

Vojaška vlada Nigra je družbi Orano, ki je v 90-odstotnem lastništvu francoske države, junija letos preklicala dovoljenje za delovanje v enem največjih rudnikov urana na svetu. Družba je imela dovoljenje za delo v rudniku Imouraren na severu Nigra, kjer je približno 200.000 ton urana.

Odkar je nigerijska vojska z lanskim državnim udarom prevzela oblast, zmanjšuje svoje vezi s Francijo. Odnosi so decembra lani dosegli dno, potem ko je hunta izgnala francoske vojake, napotene v boj proti islamističnim borcem v državi.

Odločitev bi lahko imela širše geopolitične posledice. Vlada, ki se vse pogosteje obrača k Rusiji in Iranu, se je po prevzemu oblasti julija lani zavezala, da bo pregledala tuje rudarske koncesije v državi, vse več zanimanja za rudnike urana pa izkazujejo ruska podjetja.

Diverzifikacija virov tudi v načrtu REPowerEU

Jedrske elektrarne proizvedejo skoraj četrtino vse elektrike v EU-ju, pri čemer je ta delež v nekaterih državah, kot so Francija, Slovaška, Madžarska in Bolgarija, večji od 40 odstotkov.

Evropska unija je z načrtom REPowerEU, ki ga je začela izvajati maja 2022, jedrsko energijo postavila v svojo strategijo za zagotavljanje energije in doseganje podnebnih ciljev. Cilj načrta je postati energetsko neodvisen od ruskih energentov ter s povečanjem rabe obnovljivih virov energije pospešiti zeleni prehod. Evropska komisija je ob tem poudarila, da bo za države članice, ki so glede jedrskega goriva odvisne od Rusije, pomembna razširitev virov dobave jedrskega goriva, zagotovitev alternativnih virov urana ter povečanje zmogljivosti za pretvorbo, bogatenje in proizvodnjo jedrskega goriva.