Pri slovenskem proizvajalcu toplotnih črpalk Kronoterm od lanske jeseni v Sloveniji opažajo upad povpraševanja, na tujih trgih pa je v porastu. "Ta upad povpraševanja v Sloveniji je evidentno povezan z novim načinom obračunavanja omrežnine. Od napovedi spremembe se ljudje bojijo vlagati v varčnejši in do okolja prijaznejši način ogrevanja in hlajenja ter priprave tople vode, saj jih država po novem kaznuje, namesto da bi jih spodbujala," so navedli.

Najočitnejši upad povpraševanja so zaznali po prejemu prvih računov za električno energijo. Kot so zapisali, jih je takšen upad šokiral, saj so "verjeli napovedim in izračunom Agencije za energijo, da ne bo tako velikih sprememb, kot so se dejansko zgodile". Opozorili so, da so po spremembi metodologije obračuna omrežnine tudi sami zaznali spremembe pri stroških za elektriko.

"Stroški, povezani samo z omrežnino pri dobavi električne energije, so za december 2024 za slabih 50 odstotkov višji kot decembra 2023. To pomeni, da bo naš letni strošek zaradi nove metodologije višji za med 12.000 in 16.000 evri. To je popolnoma nesprejemljivo in absurdno za že tako zelo slabo konkurenčno slovensko gospodarstvo na trgu EU-ja in svetovnem trgu," so dodali.

Svoje poslovanje so sicer ocenili kot precej dobro, kar med drugim pripisujejo intenzivni krepitvi navzočnosti na tujih trgih in razvoju novih, naprednejših izdelkov. "To je tudi razlog za nakup dodatnih zemljišč in načrtovanje postavitve nove proizvodno-skladiščne stavbe," so pojasnili.

Izravnava trga na predkoronsko raven

Upad povpraševanja opažajo tudi v podjetju Ream, ki na slovenskem trgu zastopa nekatere tuje proizvajalce toplotnih črpalk. Lani je bil v primerjavi z letom prej po njihovih ocenah med 40 in 50 odstotki. "Je pa treba poudariti, da so 'koronska' leta ustvarila višje povpraševanje in prodajo, zato predvidevamo, da je šlo lani za izravnavo trga nazaj na trende predkoronskih let. V letih 2021 in 2022 je prihajalo tudi do večjih zamud v dobavnih verigah, leta 2023 pa so prej naročene naprave prispele do končnih uporabnikov," so pojasnili.

Kot so ocenili, gre upad pripisati tudi spremembi metodologije obračuna omrežnine pri elektriki, ki je povzročila nekaj nezaupanja v stabilnost cen elektrike. Povpraševanje je sicer odvisno tudi od števila izdanih gradbenih dovoljenj in obrestnih mer za stanovanjska posojila, kar vpliva na novogradnje, so poudarili.

Opozorila o negotovosti, ki jih povzročajo pogoste zakonodajne spremembe

Upad povpraševanja po toplotnih črpalkah prav tako opažajo v slovenski podružnici nemškega podjetja Vaillant, vendar že od lanske pomladi. "V EU-ju je bilo povpraševanje leta 2024 v povprečju 60 odstotkov manjše kot leta 2023. Nič drugače ni na slovenskem trgu. Trend še vedno traja, kar pomeni 50-odstotni upad povpraševanja ali še več," so navedli.

Kot so pojasnili, upad pripisujejo tudi velikim zalogam pri svojih poslovnih strankah. Leto 2023 je namreč zaznamovalo vsesplošno pomanjkanje tehničnega materiala na trgu, kar je zmanjšalo dobavljivost toplotnih črpalk, proti koncu leta 2023 pa se je ta povečala, kar je vodilo v povečanje zalog.

V podjetju Vaillant so ob tem posebej opozorili na pogoste zakonodajne spremembe na področju energetike, ki po njihovih navedbah povzročajo negotovost. "Sprašujemo se tudi, kakšno izbiro končni uporabniki ob vseh omejitvah sploh še imajo," so dodali.