Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) Breda Črnčec je pojasnila, da je sindikalna stran na sestanku z ministrom v ospredje postavila dogajanje v družbah, kjer je preko gospodarskih družb oz. finančnih institucij prisotna tudi država (gre za podjetja Sava Turizem, Istrabenz Turizem, Terme Čatež, Terme Olimia, Hit Alpinea), ter plače zaposlenih v panogi. "Najnižja osnovna bruto plača 529,20 evra po kolektivni pogodbi dejavnosti je nesprejemljiva in je sramotna cena dela slehernega delavca. Čeprav delavec ne more dobiti nižje plače od minimalne, se mu vsi dodatki obračunajo od te nizke osnovne bruto plače in tako delavec za nadurno, nedeljsko in praznično delo prejme zgolj nekaj centov plačila, kar je skrajno poniževalno," je ponovila.

Znova se je dotaknila tudi pomanjkanja delavcev in nadaljnjega odhajanja kadra iz gostinstva in turizma v druge panoge ter na upokojevanje, kar dodatno kaže na potrebo po zvišanju plač. Po njenih besedah je treba nujno popraviti tudi porušena razmerja, saj minimalna plača sega že skoraj v VII. tarifni razred. Najnižja osnovna bruto plača v tem razredu namreč po kolektivni pogodbi dejavnosti znaša 1101,16 evra bruto, minimalna plača pa je letos postavljena pri 1074,43 evra bruto.

Črnčec je spomnila, da v okviru pogajanj o dvigu plač in kolektivni pogodbi dejavnosti, ker se aktualna izteče konec leta, zahtevajo zvišanje I. tarifnega razreda, na raven minimalne plače ter zvišanje povračila stroškov prevoza na delo in prehrane skladno z veljavno uredbo. Pogajanja sicer v več mesecih niso prinesla še nobenega napredka.

"Podjetja v turizmu se kljub postopnemu povečevanju prihodkov srečujejo s še višjimi stroški"

Delodajalska stran je medtem na srečanju opozorila na različne izzive v panogi. Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo je poudaril, da so njihovi člani že izvedli določene ukrepe, "ki kažejo na skrb za zaposlene". "V najtežjem obdobju v zgodovini slovenskega turizma, v obdobju epidemije covida-19, smo kljub prepovedi poslovanja v obdobju devetih mesecev in pol povečali najnižje osnovne plače za več kot 11 odstotkov," je poudaril.

Kot je tudi navedel, so minimalno izplačilo letošnjega regresa za letni dopust z lanskih 1024,24 evra povečali na 1300 evrov. "Gre za minimalno višino regresa, s strani naših članov – tudi družb v državni lasti – pa smo prejeli informacije, da so zaposlenim plačali precej večje zneske. Podjetja, ki si to lahko privoščijo, izplačujejo tudi dodatke, v največji meri vezane na sezonsko delo," je dodal.

V zvezi s predlogom SGIT-ja je poudaril, da predvideva najmanj podvojitev najnižjih osnovnih plač. "Tak predlog je seveda nesprejemljiv, saj podjetja takih bremen ne bi prenesla," je posvaril. "Vedeti je treba, da se podjetja v turizmu kljub postopnemu povečevanju prihodkov srečujejo s še višjimi stroški – energentov, živil in plač," je dejal in dodal, da ob tem ni znan znesek prihodnje minimalne plače, ki bo predstavljal veliko dodatno obveznost za delodajalce. "Minimalna plača se bo v naslednjem obdobju povišala, ocenjujemo, da bo na ta način skupni dvig minimalne plače v zadnjih petih letih znašal 35 odstotkov," je opisal izzive delodajalcev.

Plačni sistemi v različnih podjetjih zelo različni

Pobegajlo je pojasnil še, da so plačni sistemi v podjetjih zelo različni in ponekod že minimalni dvigi lahko povzročijo zelo veliko povečanje stroškov. Upoštevati je treba še, da razvoj vojne v Ukrajini z vsemi negativnimi posledicami ni znan, je menil.

So pa predstavniki delodajalcev po njegovih besedah pregledali poslovanje in opravili različne izračune, na podlagi katerih bodo pripravili svoj predlog sprememb, "ki bo omogočal vzdržno poslovanje podjetij". Sindikatom, ki ga čakajo že od marca, ga bodo predstavili prihodnji mesec.

Predstavniki sindikatov in delodajalcev so se na torkovem sestanku pri Hanu dogovorili, da si bosta strani prizadevali za kompromis za skupno dobro, tako za delavce kot za panogo. Z ministrom za gospodarstvo se bodo znova sestali po 7. novembru.