Vzrok za deflacijo gre pripisati januarskim sezonskim razprodajam. Najbolj očitno sta se pocenili obleka in obutev, kar za 15,6 odstotka, za slab odstotek skupina rekreacija in kultura, za malenkost pa so se cene znižale tudi v izobraževanju, raznovrstnem blagu in storitvam ter prevoz.

Nekaj tudi podražitev
Kljub temu pa so se nekatere stvari tudi podražile, najbolj skupina stanovanje, in sicer za 2,5 odstotka. K temu so vplivale višje cene goriv in energije ter komunalnih in drugih storitev. Podražitve so opazili tudi v skupinah zdravje, hrana in brezalkoholne pijače, stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve.

Rast cen na letni ravni se je nekoliko znižala in znaša 1,5 odstotka, medtem ko je lani bila za promil višja. Znižala se je tudi povprečna 12-mesečna rast, ki je zdaj 0,8-odstotna. V istem obdobju lani je bila rast 5,2-odstotna.

V preteklih 12 mesecih so se cene najbolj zvišale alkoholu in tobačnim izdelkom, obleka in obutev ter hrana in alkoholne pijače pa so se pocenile.

"Nismo še dosegli dna"
Statistični urad RS je predstavil tudi rezultate Analize trga dela v Sloveniji 2007-2009, ki so med drugim pokazali, da so bile razmere najboljše v drugi polovici leta 2008, saj je takrat povprečna mesečna plača kljub recesiji rasla. To naj bi se po besedah Mateja Divjaka z oddelka za statistiko trga dela zgodilo zato, ker so se v težavah znašla predvsem podjetja, ki ustvarjajo majhno dodano vrednost na zaposlenega.

Po ugotovitvah statistikov se je kriza na področju prostih delovnih mest odrazila zelo zgodaj in intenzivno in še ne kaže znakov približevanja dnu. Čeprav se je povprečna mesečna plača zviševala, je bilo zaposlenih oseb, ki so prejemale plačo, po oktobru 2008 vedno manj. Delodajalci so v zadnjem četrtletju leta 2008 občutno zmanjšali povpraševanje po delovni sili, število prostih delovnih mest pa se je v primerjavi s tretjim četrtletjem zmanjšalo za dobrih 60 odstotkov. Od novembra 2008 se je stopnja registrirane brezposelnosti tako zviševala in novembra 2009 znašala že 10,1 odstotka.

Največ brezposelnosti v predelovalnih dejavnostih
Delovno aktivno prebivalstvo se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih in predstavlja več kot 70 odstotkov celotnega znižanja delovno aktivnega prebivalstva. Še 15 odstotkov celotnega znižanja predstavlja znižanje števila delovno aktivnih v gradbeništvu, občutneje se je znižalo še število zaposlenih v dejavnostih trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter promet in skladiščenje.