Novo podjetje bo trikrat večje od japonskega Nippon Steela, drugega največjega jeklarskega podjetja na svetu. Ruski Severstal, ki se je prav tako potegoval za prevzem evropskega jedrskega podjetja Arcelor, odločitve za zdaj ne komentira. Novo podjetje, ki naj bi zaposlovalo 334.000 ljudi, bosta vodili vodstvi obeh do zdaj ločenih podjetij.

V novem podjetju bo imel indijski Mittal 43,4-odstotni delež, zavezal pa se je, da ne bo odpuščal delavcev Arcelorja. Delničarji Arcelorja bodo imeli v novem podjetju 50,5-odstotni delež in štiri sedeže v upravnem odboru, vključno s predsednikom uprave, medtem ko bo imelo vodstvo Mittala v upravnem odboru novega podjetja tri sedeže.

Mittal je za odkup Arcelorja ponudil 25,6 milijarde evrov. 69 odstotkov zneska naj bi poplačal s svojimi delnicami, preostalo pa z gotovino. Prejšnja ponudba Mittala je znašala 23 milijard evrov.

Na dogovor o združitvi se politiki še niso odzvali, je pa luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki ima pri tem tudi podporo Francije, že prej napovedal, da se bo bojeval proti združitvi.

Arcelor je nasprotoval prevzemu Mittala, zato je 26. maja napovedal združitev z ruskim Severstalom.Vodstvo Arcelorja je tudi že povedalo, da bo delničarje pozvalo, naj na skupščini 30. junija podprejo posel z ruskim podjetjem, ponudbo Mittala pa naj zavrnejo. Zaradi prekinjenega dogovora s Severstalom bo moral Arcelor ruskemu podjetju plačati 130 milijonov evrov odškodnine, kljub temu pa bi se lahko Rusi na združitev tudi pritožili.

Novo združeno podjetje bo na leto proizvedlo 120 milijonov ton surovega jekla, kar je skoraj 10 odstotkov svetovne proizvodnje. Zaradi sinergijskih učinkov pa naj bi združeni podjetji skupaj privarčevali več kot milijardo evrov.

Kritike v ruskih medijih
Ruski mediji so se na to odzvali z obtožbami, da je Arcelor izkoristil Severstal le zato, da bi zvišal ponudbo Mittala in ga prisilil k številnim kompromisom. Mediji dodajajo, da bi lahko dogovor zaostril odnose med EU-jem in Rusijo, saj je ruski predsednik že v preteklosti poudarjal, da je stopnja sodelovanja med Rusijo in EU-jem odvisna od stopnje odprtosti evropskih energetskih trgov za ruska podjetja.