Elektronska zemljiška knjiga naj bi uporabnikom predvsem poenostavila, pocenila in skrajšala zemljiškoknjižne postopke. Izkušnje pa so različne, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

"Nepopolnih predlogov je malo"
Novo zemljiško knjigo so uporabniki dobro sprejeli. To pove tudi podatek, da je bilo, na primer, letošnjega junija podanih skoraj 26.000, julija pa skoraj 25.000 predlogov. Veliko več kot v enakem obdobju lani. Nepopolnih predlogov je malo, je povedala Katarina Vodopivec z vrhovnega sodišča.

Kljub temu pa je v javnosti mogoče zaslediti pripombe notarjev, odvetnikov in nepremičninarjev, da elektronska zemljiška knjiga ni izpolnila njihovih pričakovanj. Predvsem, na primer, odprava zemljiškoknjižnih vložkov. "Dejstvo je, da obstajajo premoženja, ki jih sestavlja veliko, veliko parcel, in ti lastniki, ko morajo nekaj početi s tem, imajo zagotovo več dela, kot so ga imeli prej," je pojasnil Franjo Toš iz nepremičninske hiše Interdom.

"Mogoč je sestavljeni izpis"
Tako si je neki občan izračunal, da bi moral za overjene izpise iz zemljiške knjige plačati kar 41 tisoč evrov. Na vrhovnem sodišču pravijo, da bi ga to stalo 220 evrov. Vodopivčeva omenja še eno možnost: "Za vse tiste imetnike, ki imajo več kot eno nepremičnino, obstaja možnost, da lahko pridobijo t. i. sestavljeni izpis, na katerem pridobijo na enem izpisu celoten seznam vseh svojih nepremičnin." To bi omenjenega občana stalo 3 evre in 28 centov.

Na vrhovnem sodišču zagotavljajo, da kljub težavam pravna varnost zemljiške knjige ni ogrožena. "Pravna varnost je zagotovljena. Je bila prej in prav tako sedanji sistem to zagotavlja," kritike zemljiške knjige miri Vodopivčeva in dodaja, da tudi načelo zaupanja do podatkov in vpisa v zemljiško knjigo ni z ničimer ogroženo.

Toš je dejal, da je treba zaradi obsežne spremembe v zemljiški knjigi s kritikami še počakati, pripravljavce in izvajalce sprememb pa pozval k boljši komunikaciji.