1.070 dolarjev, kolikor je bilo treba za unčo zlata odšteti v sredo, je zgodovinski vrh zgolj v dolarjih in brez upoštevanja inflacije. V evrih je zlato zdaj vredno dobrih 700 evrov, februarja je bilo nad 800 evri. Če bi ceno zlata iz januarja 1980 "prevedli" v današnje razmere in bi torej upoštevali inflacijo, bi moralo zlato krepko preseči 2.000 dolarjev, da bi bilo rekordno visoko.

Zaščita pred naraščanjem cen blaga
Zlato je redka plemenita kovina z mamljivim leskom. Športniki sanjajo o zlatih medaljah, dame se veselijo zlatih prstanov, vlagatelji ga kupujejo za popestritev porftfelja in nanj stavijo zlasti v obdobju gospodarske negotovosti in visoke inflacije. Prav pričakovanja o visoki inflaciji, ki naj bi pustošila po koncu recesije, v koraku z vsak dan cenejšim dolarjem poganjajo cene zlata navzgor.

Srebro in platina še daleč od rekorda
Seveda pridobivata tudi srebro in platina, vendar pa bosta obe kovini potrebovali še nekaj časa, da dosežeta rekord. Lani marca je cena platine presegla 2.250 dolarjev za unčo, kriza v avtomobilski industriji pa je ceno več kot prepolovila. Trenutno je platina tik pod mejo 1.350 dolarjev, medtem ko je treba za srebro odšteti 17,4 dolarja. Leta 1980 je bilo srebro vredno že 49,45 evra.

Kakšne so možnosti za ljubitelje zlata?
Vlagatelji lahko plemenite kovine kupijo fizično in jih hranijo v bančnih sefih, kar prinaša dodatne stroške, saj je najemnina za manjši sef okrog 40 evrov letno. Druga možnost je nakup delnic rudarskih podjetij, katerih cena je precej odvisna od gibanja cen surovin in kovin. Za tiste, ki so pripravljeni prevzeti večja tveganja, obstajajo tudi zanimivi izvedeni finančni inštrumenti z vzvodom, pri katerih lahko hitro podvojiš vložek ali pa (skoraj) vse izgubiš.

Zlato skoraj iz dneva v dan dosega nov rekord. Gre za nov balon ali pa so gospodarske razmere takšne, da opravičujejo rast?
Zlato je posebna surovina, pri kateri imata fizična ponudba in povpraševanje manjšo vlogo pri določanju cene. Razlog za to je, da se zgolj majhen del zlata porabi za komercialne namene (nakit, zobozdravstvo, elektronika). Čedalje večja pozornost zlatu je namenjena varovanju pred izgubo vrednosti in do določene mere kot investicijska možnost. Razlog za rast cene zlata v zadnjem letu je mogoče enostavno pojasniti – vlagatelji po zlatu povprašujejo zaradi ščitenja pred propadom bank oziroma težavami v finančnem sistemu, zaradi pričakovanj, da bodo ukrepi centralnih bank oslabili dolar in povišali prihodnjo inflacijo, ter zaradi pričakovanja, da je najhuje še pred nami. Vsi ti in drugi razlogi so se lani izmenjevali in občasno tudi sovpadali, kar je vplivalo na rast cene zlata. Povsem sezonsko, jeseni, opažamo povečano povpraševanje po zlatu iz Indije. Razlog za to povpraševanje je diwali (deepavali), indijski praznik luči, pred katerim Indijci kupujejo zlato za obdarovanje. O balonu ali napihovanju balona še ni mogoče govoriti, so pa ti cenovni nivoji vsaj nekoliko problematični, saj lahko katera koli od predpostavk vlagateljev glede prihodnjih dogodkov vsaj v določenem časovnem obdobju izgubi na apelu.

Se vam zdi, da je inflacija res neizogibna? Trenutno se namreč zdi, da vsaj na kratek rok bolj grozi deflacija ...
Strinjam se, da je na kratek rok deflacija nekoliko bolj verjetna. V zgodovini so bila obdobja deflacije običajno kratka (razen v primeru Japonske), tako da so vlagatelji, ki imajo pogled usmerjen v prihodnost, tudi v obdobju deflacije prilagodili svoje odločitve za inflacijsko obdobje. Kratkoročno je kljub močni rasti cen surovin pričakovati močnejše deflacijske pritiske, predvsem zaradi procesa, ki ga angleško imenujemo deleverage, torej zmanjševanje zadolženosti, predvsem ameriškega potrošnika. Na drugi strani pa je ohlapna monetarna politika razlog, da velika večina vlagateljev že zdaj omenja visoko prihodnjo inflacijo. Scenarij, da ameriška centralna banka ne bo pravočasno ukrepala, se mi zdi najbolj verjeten. Fed je v zadnjih dveh letih povečal svojo bilanco z 850 milijard dolarjev na 2.00 milijard dolarjev. Velika večina povečanja bilance je šla na račun (od)kupa slabih naložb poslovnih bank. Gre torej za nelikvidne naložbe, ki Fedu vsaj do določene mere otežujejo pravočasen odziv.

Kdo so najpomembnejši kupci zlata?
Po zlatu povprašujejo finančni vlagatelji – najbolj znan indeksni sklad SPDR Gold Shares je tako v zadnjem času postal sedmi največji lastnik zlata na svetu. Večji od njega so ZDA, Nemčija, Mednarodni denarni sklad, Francija, Italija in Kitajska. Kitajska je od leta 2003 povečala zaloge zlata za 76 odstotkov, a kupuje preudarno in ne želi vplivati na gibanje cene na trgu.

Nekateri omenjajo, da lahko cene zlata, če bo res prišla visoka inflacija, dosežejo tudi 2.000 dolarjev. Kakšno je vaše mnenje?
Take napovedi ali pričakovanja lahko občasno resnično preberemo. Napovedi se med seboj resda precej razlikujejo, predvsem glede ključnih predpostavk in časovnega horizonta. Pri tej napovedi je treba vsaj vedeti, kakšna je pričakovana inflacija. Osebno nisem privrženec napovedovanja dogodkov daleč v prihodnost, če pa je napoved za krajše obdobje, pa se s takimi senzacionalističnimi izjavami ne strinjam. Če poskušamo priklicati v spomin napovedi glede cene nafte, ko je bila pri okoli 140 dolarjev za sod, lahko vidimo, da so napovedi, posebej tiste, ki temeljijo na nerealnih predpostavkam, dostikrat same sebi namen ali pa iztrgane iz konteksta.

Kako lahko običajen slovenski vlagatelj pridobiva z naraščanjem cene zlata?
Slovenci smo del sveta in nam je celotna paleta svetovnih naložbenih možnosti na dosegu roke. Sicer so stroški pri nakupu nekaterih bolj eksotičnih produktov verjetno nekoliko višji, a odločitev je prepuščena posamezniku. Slovenci lahko pri nekaterih podjetjih kupijo fizično zlato, a je to povezano z nekoliko večjimi provizijami pri nakupu in s stroški skladiščenja. Vlagatelj, ki želi kupiti indeksni sklad, ki kupuje zlato (ali terminske pogodbe na zlato), lahko to naredi preko borznega posrednika, medtem ko je na trgu tudi nekaj vzajemnih skladov, ki vlagatelju preko vzajemnega sklada ponujajo naložbo v zlate rudnike. Razlog za ta, da je na svetu zgolj nekaj indeksnih skladov različnih izdajateljev, ki investirajo v zlato, vzajemni skladi pa morajo imeti zaradi zakonodaje razpršeno premoženje.

Pri cenah zlata igrajo pomembno vlogo tudi centralne banke. Imate kakšne podatke, ali centralne banke v zadnjem času kupujejo ali prodajajo zlato?
Kitajska centralna banka dposkuša o določene mere delovati previdno pri svojih naložbah. Znano je, da je Kitajska že lani prehitela Japonsko kot največji kupec ameriških državnih obveznic (bolj natančno rečeno – kot največji posojilodajalec Ameriki). Zaradi slabitve dolarja (kljub začasni vezavi juana na dolar) Kitajska počasi zmanjšuje svoje nakupe obveznic in del sredstev vlaga tudi v zlato. Tudi sicer se Kitajska omenja kot najverjetnejši kupec prve tranše zlata (403 tone) od Mednarodnega denarnega sklada. V letu 2008 so evropske centralne banke prodale najmanj zlata v zadnjih desetih letih (skupno 343 ton zlata). Na drugi strani pa imajo centralne banke hitrorastočih držav po mnenju Fortis bank še vedno premalo zlatih zalog. Kitajska ima tako od 2100 milijard deviznih rezerv pri paradržavni instituciji SAFE zgolj 2 odstotka zlata.